Jedro

Popravljena tožba šteje, kot da je bila vložena takrat, ko je bila vložena prvič.

Izrek

1.Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje glede "sklepa št. 3, ki ga je tožena stranka sprejela na svoji skupščini dne 10.7.1997", in sodba istega sodišča se razveljavita ter se mu zadeva v tem delu vrne v novo odločanje.

2.Pritožba se v preostalem delu kot neutemeljena zavrne in se sklep sodišča prve stopnje glede "drugih sklepov, ki jih je tožena stranka sprejela na svoji skupščini dne 10.7.1999", potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da so (vsi) sklepi, ki jih je sprejela skupščina tožene stranke dne 10.7.1997, nični (1. točka izreka izpodbijane odločbe); zavrnilo pa zahtevek tožeče stranke na razveljavitev sklepa št. 3, ki ga je tožena stranka sprejela na svoji skupščini dne 10.7.1997 (2. točka izreka izpodbijane odločbe). Pri tem je tožeči stranki naložilo povrnitev 198.345,00 SIT pravdnih stroškov tožene stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.9.1999 do plačila (3. točka izreka izpodbijane odločbe).

Tožeča stranka se je proti navedeni odločbi pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99), pri čemer postopkovnih kršitev ni konkretizirala.

Predlagala je spremembo izpodbijane odločbe z ugoditvijo tožbenima zahtevkoma v celoti oz. (podrejeno) razveljavitev izpodbijane odločbe z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. Pri tem je zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov (1. in 3. odst. 163. čl. ZPP/99), ki pa jih ni opredeljena navedla (2. odst. 163. čl. ZPP/99).

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo (tj. na pritožbo zoper sodbo) ni odgovorila (odgovor na pritožbo zoper sklep namreč niti ni predviden).

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločbo izdalo dne 8.9.1999 (tj. po začetku veljavnosti "novega" ZPP), zato jo je sodišče druge stopnje preizkusilo ob uporabi določb ZPP/99. Vendar pa je tožeča stranka tožbo vložila že dne 8.8.1997 (tj. pred začetkom veljavnosti "novega" ZPP, torej še v času veljavnosti "starega" ZPP), zato je sodišče njeno pravilnost (rednost), prav tako pa pravilnost "popravnega" sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30.9.1997, opr. št. II R 122/97-3, preizkusilo ob uporabi določb ZPP/77 (281. čl. v zvezi s 109. čl.).

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da "je bila tožeči stranki poslana tožba v popravo zaradi nepravilno oblikovanega izpodbojnega zahtevka" (gl. 3. stran izpodbijane odločbe, I., drugi odstavek). Ker pa je tožba glede "sklepa skupščine K. d.d. z dne 10.7.1997 št. 3 (tri)" vsebovala tako dejansko kot tudi pravno podlago, predvsem pa določen zahtevek (na njegovo razveljavitev), se ni mogoče strinjati z navedenim zaključkom prvostopnega sodišča (ki je sicer odločbo izdalo po drugi sodnici, ne pa po tisti, ki je preizkusila tožbo).

Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 30.9.1997 je namreč mogoče razumeti tudi tako, da je sodišče zahtevalo popravo vloge, ki jo je tožeča stranka naslovila kot "izpodbojna tožba" in s katero je ob njeni vložitvi (tj. pred popravo) zahtevala le razveljavitev sklepa, ki ga je skupščina tožene stranke sprejela dne 10.7.1997 (kot to izhaja iz prvotnega tožbenega petita), in sicer v zvezi z zahtevkom na ugotovitev ničnosti "sklepa skupščine K. d.d. z dne 10.7.1997 št. 3 (tri)", saj je tožeča stranka zanj navedla tako dejansko kot pravno podlago, vendar pa le tega (tj. tožbenega zahtevka) dne 8.8.1997 še ni postavila.

Ker je sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo k popravi tožbe, pri čemer pa v popravnem sklepu ni pojasnilo, v čem naj bi bila nepopolna (prepisalo je le besedilo 1. odst. 186. čl. ZPP/77), sodišče druge stopnje ocenjuje, da tožeče stranke ne morejo zadeti škodljive posledice takšnega (premalo jasnega in premalo konkretnega) sklepa. Sicer pa (glede na poprej navedeno) ocenjuje, da vloga z dne 8.8.1997 ni vsebovala le enega zahtevka po dveh dejanskih in pravnih podlagah (v takem primeru bi bil namreč zahtevek na razveljavitev izpodbijanega sklepa iz ničnostnega razloga res nesklepčen), ampak dva, od katerih pa je tožeča stranka postavila le izpodbojni zahtevek, ne pa tudi ničnostnega.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP/99 sklep sodišča prve stopnje o zavrženju prvenstvenega zahtevka na ugotovitev ničnosti sklepa št. 3, ki ga je tožena stranka sprejela na svoji skupščini dne 10.7.1997, razveljavilo in zadevo v tem delu sodišču prve stopnje vrnilo v nov postopek. Prav tako (na podlagi 355. čl. ZPP/99) pa razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi podrejenega zahtevka na razveljavitev sklepa št. 3, ki ga je tožena stranka sprejela na svoji skupščini dne 10.7.1997 in mu zadevo vrnilo v novo sojenje. Pravilno je namreč šteti, da je bila popravljena tožba vložena takrat, ko je bila vložena prvič. Sicer pa sodišče ne more odločiti o podrejenem (pogojno uveljavljanem) zahtevku, dokler ne odloči o prvenstvenem (nepogojno uveljavljanem).

Tožeča stranka je v tožbi (z dne 8.8.1997) uveljavljala le ničnost "sklepa skupščine K. d.d. z dne 10.7.1997 št. 3 (tri)", medtem ko je v njeni dopolnitvi (z dne 21.10.1997) uveljavljala ničnost vseh "sklepov, ki jih je sprejela skupščina tožene stranke K. d.d., dne 10.7.1997". Zato sodišče druge stopnje (tako kot sodišče prve stopnje) ocenjuje, da je tožeča stranka dne 21.10.1997 postavila nov (dodaten) zahtevek glede drugih sklepov skupščine, glede katerega pa je bila po materialnopravnih predpisih, tj. po 1. odst. 360. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), prekludirana (s pretekom trimesečnega roka).

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP/99 pritožbo tožeče stranke v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (iz 1. točke izreka prvostopne odločbe), ne pa tudi izpodbijane sodbe (iz 2. točke izreka prvostopne odločbe), saj se le-ta nanaša le na skupščinski sklep št. 3. V zvezi s tem je namreč treba upoštevati, da sodišče po 1. odst. 2. člena ZPP/77 in ZPP/99 odloča v mejah postavljenih zahtevkov (v konkretnem primeru zahtevka na ničnost skupščinskega sklepa št. 3) in da kršitev katerekoli določbe 281.-287. čl. (v konkretnem primeru je bila zatrjevana kršitev 287. čl.) ZGD, ki se nanaša na sklic skupščine (tretja alinea 1. odst. 359. čl. ZGD) nima za posledico ničnosti vseh (na skupščini) sprejetih sklepov (kar je vrhovno sodišče Republike Slovenije obrazložilo že v sodbi z dne 8.7.1999, opr. št. III Ips 56/99).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje glede na zatrjevana dejstva in ponujene dokaze oceni, ali so podani razlogi za ničnost skupščinskega sklepa št. 3. Če bo ugotovilo, da takšnih razlogi niso podani, pa naj tudi oceni, ali so podani razlogi za njegovo izpodbojnost. Po kriteriju uspeha pa naj ponovno odloči o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje (tako o že nastalih pravdnih stroških kot tudi o tistih, ki bodo v ponovljenem postopku šele nastali).