Jedro

Resna grožnja "Pojedla te bo noč, boš že videl" zakonski zahtevi po konkretizaciji ne zadosti.

Izrek

Pritožba okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljutomeru je s sklepom I K 49901/2018 z dne 28. 11. 2018 po prvem odstavku 437. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Murski Soboti - Zunanji oddelek v Ljutomeru Kt 9235/2018 z dne 25. 10. 2018, po katerem bi naj obdolženec P. V. storil kaznivo dejanje grožnje po prvem odstavku 135. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, obtožni predlog dopusti in zadevo vrne sodišča prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik graja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je po opravljenem materialnem preizkusu obtožnega predloga ob presoji, ali je podan kakšen razlog iz 277. člena ZKP za zavrženje obtožnega predloga, zaključilo, da v predmetni zadevi opis dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov obdolžencu očitanega kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Po stališču pritožnika je izrek obtožnega predloga, vložen zoper obdolženega konkretiziran in iz njega jasno izhaja, kakšne grožnje so bile izrečene D. B., kako jih je oškodovanec razumel in da so te pri njem vzbudile občutek osebne ogroženosti in strahu. Po pritožbi je v izreku določeno, kaj je predmet dokazovanja in kaj je predmet obtožbe, v obrazložitvi obtoženega predloga pa povzete navedbe oškodovanca iz zapisnika o prejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 30. 3. 2018. Po stališču pritožbe oškodovanec, ko navaja, da ga bo kdo kje napadel in stregel po njegovem življenju ali ga fizično poškodoval, nikjer dobesedno ni izključil, da tega ne bo storil prav obdolženec. Tako je izrečene grožnje očitno razumel tudi oškodovanec, saj v nasprotnem primeru ne bi podal kazenske ovadbe zoper obdolženca, ampak zoper neznanega storilca. Po mnenju pritožbe so v izreku obtožnega predloga podani vsi zakonski znaki obdolžencu očitanega kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. 5. Okrožni državni tožilec z navedbo, da je sodišče prve stopnje prekršilo kazenski zakon v vprašanju, ali je v obtožnem predlogu opisano dejanje kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP) nima prav. Navedeno kaznivo dejanje stori, kdor komu zato, da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo. Kaznivo dejanje bo podano tedaj, ko bo grožnja resna, torej takšna, da je objektivno zmožna doseči občutek ogroženosti drugega, naperjena pa mora biti zoper življenje ali telo oškodovanca ali njemu bližnje osebe. Opis slehernega kaznivega dejanja v sodbi in obtožnem aktu mora vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja, čas in kraj, predmet, na katerem in sredstvo, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje ter druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi. Vsebovati mora vsa odločilna dejstva, ki izražajo zakonske znake kaznivega dejanja. Ni dovolj, da so navedeni ravni pojmi (abstraktni del opisa), temveč mora biti abstraktni opis konkretiziran z dejstvi in okoliščinami, ki ga vsebinsko napolnijo. Opis kaznivega dejanja je okvir za ugotavljanje dejanskega stanja, kot ga zatrjuje obtožni akt, in mora biti zato do take mere konkretiziran, da omogoča pravno vrednotenje oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in hkrati s tem uresničevanje obdolženčeve pravice obrambe1. 6. V predmetni zadevi iz abstraktnega dela obtožnega predloga izhaja, da je obdolženec komu zato, da bi ga ustrahoval, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje, v konkretnem delu pa, da je dne 29. 3. 2018 okrog 19.45 ure skozi okno svojega stanovanja v prvem nadstropju večstanovanjske stavbe P. 27 zagrozil D. B., kateri je stal na stopnišču vhoda v stavbo „Pojedla te bo noč, boš že videl“, tedaj da ga bo napadel in ubil, s čimer je pri B. vzbudil občutek osebne ogroženosti in strahu.

7. Sodišče prve stopnje ima prav, ko ugotavlja, da resna grožnja „Pojedla te bo noč, boš že videl“ zakonski zahtevi po konkretizaciji ne zadosti. Gre za besedno grožnjo, ki vsebuje pomensko odprto besedno zvezo, ki jo je mogoče razumeti in razlagati na več načinov in nikakor ne edino na način, kot to počne pritožba, da bo obdolženec oškodovanca napadel in ubil. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča, da besede „Pojedla te bo noč, boš že videl“ lahko pomenijo vzbujanje strahu pri oškodovancu, ni pa v njih jasne in resne grožnje obdolženega, da bo on napadel življenje in telo oškodovanca. Oškodovanec je ob prijavi navedel, da ga je strah, boji se, da ga bo kdo kje napadel in stregel po življenju ali ga drugače fizično poškodoval (list. št. 5 spisa). Grožnja je zato vsebinsko premalo določna glede tega, na kakšen način naj bi bila uresničena in kdo naj bi jo uresničil in ni izrečena v kontekstu z obdolženčevim ravnanjem ali opustitvijo. Za jasnost in nedvoumnost razmejevanja vsebine izvršitvenega dejanja bi bilo potrebno poznavanje še drugih okoliščin, ki bi morale biti v obtožbi opisane. Če bi opis dejanja takšne navedbe vseboval (iz kazenske ovadbe oškodovanca med drugim izhaja, da je besede povezoval z grožnjami obdolženčevega svaka M. U., kateri mu je lansko leto izrekel grožnje, da ga bodo ubili, v kolikor ne pusti pri miru njegove sestre M. V.), bi bila ocena sklepčnosti, in sicer obstoja zakonskih znakov kaznivega dejanja v opisu dogodka lahko drugačna, kot izhaja iz pravilnih razlogov prvostopenjskega sodišča. Kot je bilo pravilno ugotovljeno, pa dejanje, katerega zakonski znaki v izreku obtožnega akta nisi v celoti konkretizirani, ni kaznivo dejanje2. 8. Glede na to, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba okrožnega državnega tožilca pa neutemeljena, jo je pritožbeno kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določbi tretjega odstavka 402. člena ZKP.

1 Tako sodba Višjega sodišča v Mariboru III Kp 37795/2016 z dne 4. 7. 2018 2 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I ps 20253/2014 z dne 10. 11. 2016