Jedro

Ker je sodišče (točka 6 izpodbijanega sklepa) vezano na opis dejanja in se oprava posameznih preiskovalnih dejanj lahko nanaša le na kazniva dejanja, ki jih predlaga pristojni tožilec in so v predlogu konkretno opisana, pri čemer opis kaznivega dejanja lahko predlaga le pristojni tožilec in sodišče v opis dejanja ne more posegati, in ker torej pritožnica svoje vloge ni dopolnila, kot ji je bilo naloženo in torej opis tudi po dopolnitvi ne vsebuje jasnega in konkretiziranega opisa kaznivega dejanja, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je vlogo pritožnice A. A. kot nepopolno zavrglo. Ob tem pa so pravilni tudi zaključki prvostopnega sodišča v smeri, da v obravnavani zadevi pritožnica A. A. niti ni oškodovanka, saj je oškodovanka in torej oseba, ki ima edina pravico prevzeti pregon njena mama B. B., zato so pravilni tudi zaključki prvostopnega sodišča, da A. A. tudi ni upravičena tožilka. Glede na povedano in ker je predlagateljica A. A. v predlogu kot subsidiarno tožilko navedla sebe (točka 6 izpodbijanega sklepa), je bilo njeno vlogo tudi iz navedenega razloga potrebno zavreči.

Izrek

Pritožba A. A se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot nepopolno zavrglo vlogo predlagateljice A. A., vloženo 11. 3. 2022 in dopolnjeno 21. 4. 2022. 2. Zoper tak sklep se je A. A. pritožila. V pritožbi navaja, da sklep prvostopnega sodišča izpodbija v celoti, iz vseh pritožbenih razlogov oziroma zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in napačne uporabe določil zakona, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zadevo vrne na prvo stopnjo v postopek obravnave.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Po tem, ko je Okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti zavrglo ovadbo je pritožnica pri sodišču vložila vlogo, ki jo je prvostopno sodišče štelo kot pravočasno izjavo o prevzemu kazenskega pregona. Ker pa vloga ni bila popolna, saj ni vsebovala vseh sestavin določenih z Zakonom o kazenskem postopku, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali obtožni predlog, je pritožnico z dopisom pozvalo k popravi vloge. Pritožnica je vlogo sicer 21. 4. 2022 dopolnila, vendar pa tudi po dopolnitvi vloga ni bila sposobna za obravnavanje, saj je vsebovala pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene tudi že v prvi vlogi in na katere je bila pritožnica v pozivu sodišča tudi izrecno opozorjena. Kot je to v točki 5 pravilno navedlo že prvostopno sodišče, tudi po dopolnitvi opis kaznivega dejanja, kot ga je podala predlagateljica, ni bil popoln in ni bil sposoben za obravnavo, saj ni ustrezal zahtevam po konkretiziranem opisu zakonskih znakov kaznivega dejanja. Opis osumljenki očitanega kaznivega dejanja namreč ni bil konkretiziran tako, da bi bili v njem zajeti vsi bistveni zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja, kot je sicer to obširno povzeto tudi v točki 5 izpodbijanega sklepa. Kot to, med drugim, pravilno izpostavlja tudi prvostopno sodišče, opis kaznivega dejanja tudi ni konkretiziral izvršitvene oblike očitanega kaznivega dejanja, saj iz opisa ni izhajalo, katero izvršitveno obliko kaznivega dejanja bi naj osumljenka izvršila. V opisu pa nadalje tudi niso bila navedena dejstva in okoliščine, ki omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita, dejansko predstavlja uresničitev kaznivega dejanja. Kot je to prav tako navedlo že prvostopno sodišče, mora biti obtožba namreč jasna tako za sodišče, kot osumljenca in oškodovanca, zaradi česar je odgovornost tožilca, da v opisu dejanja navede vsa dejstva in okoliščine, ki omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, in da se določi predmet postopka oziroma dokazovanja, tako da tudi obramba natančno ve, kaj je predmet obtožbe, ki je predpogoj za uspešno obrambo.

5. Ker je sodišče (točka 6 izpodbijanega sklepa) vezano na opis dejanja in se oprava posameznih preiskovalnih dejanj lahko nanaša le na kazniva dejanja, ki jih predlaga pristojni tožilec in so v predlogu konkretno opisana, pri čemer opis kaznivega dejanja lahko predlaga le pristojni tožilec in sodišče v opis dejanja ne more posegati, in ker torej pritožnica svoje vloge ni dopolnila, kot ji je bilo naloženo in torej opis tudi po dopolnitvi ne vsebuje jasnega in konkretiziranega opisa kaznivega dejanja, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je vlogo pritožnice A. A. kot nepopolno zavrglo. Ob tem pa so pravilni tudi zaključki prvostopnega sodišča v smeri, da v obravnavani zadevi pritožnica A. A. niti ni oškodovanka, saj je oškodovanka in torej oseba, ki ima edina pravico prevzeti pregon njena mama B. B., zato so pravilni tudi zaključki prvostopnega sodišča, da A. A. tudi ni upravičena tožilka. Glede na povedano in ker je predlagateljica A. A. v predlogu kot subsidiarno tožilko navedla sebe (točka 6 izpodbijanega sklepa), je bilo njeno vlogo tudi iz navedenega razloga potrebno zavreči. 6. Glede na navedeno, in ker pritožnica svojih pritožbenih trditev o bistvenih kršitvah določb kazenskega postopka, napačne uporabe določil zakona in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni konkretizirala, saj ni navedla katere konkretne kršitve bi naj prvostopno sodišče zagrešilo, in ker iz vsebine pritožbenih navedb izhaja zgolj ponavljanje očitkov na račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ker le to ni ugodilo vlogi za dodatek za pomoč in postrežbo za B. B., in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vzbudilo dvom v pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo o pritožbi odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa.