Jedro

Če se motenje ponavlja, tečeta roka iz člena 77 ZTLR od zadnjega motilnega dejanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek naj se ugotovi, da jo je toženec motil v soposesti stanovanjske hiše J. B., vpisane pod vl. št. 67 k.o. B. s tem, da je neugotovljenega dne od 5.3.1994 dalje zamenjal ključavnico vhodnih vrat in ni izročil ključa tožnici in tako onemogočil tožnici od 5.3.1994 dalje vstop skozi vhodna vrata v predmetno hišo, nazadnje 5.3.1994 ter da je toženec dolžan vzpostaviti prejšnje posestno stanje in da se tožencu v bodoče prepoveduje s takšnimi in podobnimi ravnanji posegati v tožničino soposest nepremičnin vl. št. 67 k.o. B. Hkrati je sodišče odločilo, da mora tožnica povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 12.718,00 SIT. Sodišče je med drugim ugotovilo, da je tožnica zamudila trimesečni prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe.

Proti navedenemu sklepu se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi tožničinemu zahtevku. V obrazložitvi pritožbe navaja, da pri ponavljajočih se motilnih dejanjih teče 30 dnevni rok za tožbo zaradi motenja posesti od zadnjega motilnega dejanja. Tožnica je kljub toženčevi zamenjavi ključavnice do 5.3.1994 prišla v hišo tako, da je najprej razbila vhodna vrata, nato pa skozi okno. Kljub nenavadnemu načinu vstopa je tožnica prihajala v posest predmetne hiše, bodisi tako, da je toženec na njeno zahtevo vrata odprl, ali tako, da je v hišo prišla skozi okno. Sodišče bi moralo ugotoviti, da je bilo več motilnih dejanj.

Dne 5.3.1994 pa je bilo okno zabito z deskami, tako da ni mogla v hišo niti skozi okno. Nedvomno je toženec napravil več motilnih dejanj ter je 30 dnevni rok začel teči od 5.3.1994 dalje, to je od zadnjega motilnega dejanja, oziroma od takrat, ko je tožnica zaznala zadnje motilno dejanje, zaradi katerega ni mogla v hišo. V odgovoru na pritožbo toženec zavrača pritožbena izvajanja in predlaga, naj sodišče druge stopnje tožničino pritožbo zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in naloži tožnici plačilo stroškov pritožbenega odgovora. Poudarja, da je tožničino pripovedovanje enostavno izmišljeno, saj je sama povedala, zaslišana na glavni obravnavi, da je v stanovanjsko hišo "hodila po kavbojsko" s tem, da je odbila z okna oba krajnika, okno snela in se skozenj splazila v hišo. Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Po določilu 77. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list SFRJ št. 6/80 in 36/90) je mogoče zahtevati sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti v 30 dneh od dneva, ko se je zvedelo za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo.

Oba navedena roka sta prekluzivna roka materialnega prava in se ne moreta podaljšati. Če se motenje ponavlja, tečeta roka od zadnjega motilnega dejanja, kot utemeljeno poudarja tožnica v pritožbi.

Tožnica je že v tožbi med drugim navajala, da ji je toženec začel braniti vstop v hišo, zamenjal ključavnico, tako da je morala tožnica na silo vstopiti v hišo preko okna, kar pa ji ni uspelo 5.3.1994, ker je toženec okno zabil z deskami. O toženčevih motilnih dejanjih je tožnica enako izpovedala tudi na glavni obravnavi, ko je bila zaslišana kot stranka (list. št. 8). Ob takem stanju pa ima sodišče druge stopnje resne pomisleke o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem primeru tožnica zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti zoper toženca.

Sodišče prve stopnje bo moralo zato v ponovljenem postopku odpraviti nakazane pomanjkljivosti ter znova preveriti pravočasnost vložitve tožbe v skladu z navedenimi stališči ter nato znova odločiti o tožničinem zahtevku. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke v skladu z določilom člena 380 tč. 3 ZPP ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu člena 166/3 ZPP.

Določbe Zakona o pravdnem postopku in zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS št. 1/91-I).