Jedro

Pomočnik državnega pravobranilca je na podlagi pooblastila državnega pravobranilca upravičen zastopati pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter pred upravnimi organi. Ker pomočnik državnega pravobranilca nima zakonskega pooblastila za zastopanje pred sodišči višje stopnje, ne more vložiti revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, četudi ga je za to pooblastil državni pravobranilec.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 2.12.1998, ugotovilo, da tožnik izpolnjuje pogoje za uveljavitev pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI, Ur. l. RS, št. 56/96 in nadalj.) in mu je to pravico priznalo od 22.2.2001. Toženi stranki je naložilo, da tožniku zagotovi dokup pokojninske dobe do dopolnitve pokojninske dobe, ki je po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predpisana za upokojitev pri minimalni starosti po odmeri Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavrnilo je del tožbenega zahtevka za priznanje pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji že od 4.5.1997 in plačevanje pokojnine pod ugodnejšimi pogoji od tega dne. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 214.687,00 SIT. Sodišče je ugotovilo, da je tožnik dne 4.5.1997 izpolnil vse kumulativne pogoje za pokojnino pod ugodnejšimi pogoji po 7. in 8. členu ZPPPAI. Ker pa je bil pokojninsko zavarovan vse do 21.2.2001, mu je pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji priznalo od naslednjega dne dalje.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tožniku delovno razmerje prenehalo tri leta pred uveljavitvijo ZPPPAI - torej mu ni moglo prenehati v povezavi s tem zakonom. Iz zakona izhaja, da je bil sprejet za določen, omejen čas, in sicer za leto 1997 in 1998, njegova veljavnost pa je bila kasneje podaljšana s spremembami zakona. Zakonodajalec je časovno omejil veljavnost zakona in v njem natančno predvidel višino finančnih sredstev ter namene, za katere naj bodo uporabljena. Njegov namen ni bil zagotoviti pravico do pokojnine pod posebnimi pogoji vsem delavcem, ki so prihajali v stik z azbestom, temveč le tistim, ki jim je delovno razmerje prenehalo v vzročni zvezi s prepovedjo proizvodnje prometa z azbestno cementnimi izdelki.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je nanjo odgovoril. Predlagal je zavrnitev revizije.

Revizija ni dovoljena.

Po 19. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Glede na to je (razen izjeme, ki jo v socialnih sporih predvideva 65. člen ZDSS-1), potrebno pri presoji o dopustitvi revizije izhajati iz določb ZPP. Ker po Zakonu o državnem pravobranilstvu (ZDPra, Ur. l. RS, št. 20/97 in nadalj.) zastopa toženo stranko Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, je pri obsegu pooblastil za to zastopanje potrebno upoštevati tudi ta zakon. V 1. odstavku 3. člena določa, da naloge državnega pravobranilstva opravljajo generalni državni pravobranilec in državni pravobranilci ter pomočniki državnega pravobranilca. Tretji odstavek istega člena določa, da zanje veljajo določbe zakona, ki veljajo za državne pravobranilce, če s tem zakonom ni drugače določeno. Iz 2. odstavka 27. člena ZDPra izhaja, da pomočnik državnega pravobranilca izdeluje zahtevnejše osnutke vlog in po pooblastilu državnega pravobranilca nadomešča državnega pravobranilca pri zastopanju pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter pred upravnimi organi. S to določbo so torej pooblastila pomočnika državnega pravobranilca omejena, saj je njegovo zastopanje omejeno le na zastopanje po posebnem pooblastilu državnega pravobranilstva, še to pa le pred okrajnimi in okrožnimi sodišči ter pred upravnimi organi. Pomočnik državnega pravobranilstva nima zakonskega pooblastila za zastopanje pred sodišči višje stopnje, zaradi česar ne more vložiti revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, kljub temu, če ga za to pooblasti državni pravobranilec.

Revizijo v tej zadevi je vložila M. K., pomočnica državnega pravobranilca, po posebnem pooblastilu M. M., državne pravobranilke. Revizija je bila vložena še pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra-A, Ur. l. RS, št. 17/2006), s katerim je prišlo do spremembe 2. odstavka 27. člena in drugačnih pooblastil pomočnikov državnega pravobranilstva za zastopanje subjektov, ki jih Državno pravobranilstvo zastopa po 7. členu zakona.

Glede na navedeno je revizijo vložila oseba, ki nima te pravice, kar je bil v skladu s 374. členom ZPP razlog za njeno zavrženje. Ker odgovor na revizijo ni pripomogel k odločitvi, je revizijsko sodišče odločilo tudi, da tožena stranka sama krije stroške tega odgovora (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).