Jedro

Ker tožnik v upravnem postopku ni sodeloval niti kot stranka niti kot stranski udeleženec, glede na ZUS-1 pa je tožnik lahko le oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, tožnik v tem upravnem sporu nima procesne legitimacije za sproženje upravnega spora. V kolikor meni, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v njegovo pravico, bi moral položaj stranke doseči v postopku izdaje upravnega akta oziroma na podlagi izrednih pravnih sredstev v tistem postopku, potem šele bi lahko vložil tožbo v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik B.B. je vložil tožbo zoper odločbo tožene stranke opr. št. Bpp 170/2010 z dne 4. 10. 2010, s katero je tožena stranka odločila, da se prošnja A.A., za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na drugi stopnji v zvezi s sklepom Upravnega sodišča RS v Ljubljani, opr. št. I U 1154/2010-5 z dne 15. 9. 2010, zavrne.

V tožbi očita toženi stranki kratenje človekovih z Ustavo varovanih pravic (22., 23., 25., 26., 33. in 34. člen Ustave RS) in poudarja, da mesečno prejema le 500,00 EUR, da je brez premoženja in celo brez pravdne sposobnosti. Poudarja, da so vse te okoliščine toženi stranki poznane, zato bi jih morala upoštevati pri svojih odločitvah. Predlaga, naj sodišče zadevo odstopi Državnemu zboru RS, ki naj izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so ali niso podane procesne predpostavke. To so okoliščine ali lastnosti, ki jih določa zakon. Zato je potrebno v predhodnem preizkusu tožbe presoditi, ali so podane vse procesne predpostavke, ki so pogoj za vodenje upravnega spora. Ena izmed procesnih predpostavk, ki v postopku mora biti podana, je določena v 3. točki 36. člena ZUS-1, to je procesna legitimacija tožnika.

Priznanje položaja tožeče stranke ureja ZUS-1 v 17. členu. Po določbi 1. odstavka 17. člena ZUS-1 je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Povedano drugače, tožnik v upravnem sporu ne more biti tisti, ki prvič šele v upravnem sporu zatrjuje določene upravičenje, ne da bi pred tem kot stranka že sodeloval v upravnem postopku. V obravnavani zadevi je bila izpodbijana sporna odločba izdana A.A., kateri je bila tudi vročena. Iz upravnih spisov je razvidno, da tožnik v upravnem postopku v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči ni sodeloval niti kot stranka niti kot stranski udeleženec. Glede na to, da je tožnik lahko po zakonu le oseba, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodelovala, tožnik v tem upravnem sporu nima procesne legitimacije za sproženje upravnega spora. V kolikor meni, da je bilo z izpodbijano odločbo poseženo v njegovo pravico, bi moral položaj stranke doseči v postopku izdaje upravnega akta oziroma na podlagi izrednih pravnih sredstev v tistem postopku, potem šele bi lahko vložil tožbo v upravnem sporu.

Sodišče je zato tožbo na podlagi 3. točke 1. odstavka Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) zavrglo, ker je presodilo, da po tem zakonu ne more biti stranka.