Jedro

Glede na obstoj sredstev v obliki kratkoročnih poslovnih terjatev lahko sodišče ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če slednja izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. terjatev ne more izterjati) oziroma jih ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Tožeča stranka v predlogu z dne 5. 11. 2021 in dopolnitvi predloga z 21. 11. 2021 ni podala nobenih trditev o tem, kaj predstavljajo ta sredstva in niti ni pojasnila zakaj jih ne more izterjati ter nameniti za poplačilo sodne takse. Posplošeno je navedla le, da bi bil s plačilom sodne takse ogrožen obstoj družbe. Takšna posplošena navedba pa za ugoditev predlogu za taksno oprostitev ne zadostuje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Pojasnilo je, da tožena stranka na podlagi posredovanih podatkov ter podatkov iz javno dostopnih evidenc razpolaga s sredstvi, ki zadoščajo za plačilo dolžne sodne takse. Nadalje je pojasnilo, da tožena stranka ni podala nobenih trditev, zakaj sredstev ne more unovčiti in jih nameniti za poplačilo sodne takse. Presodilo je, da premoženjsko stanje tožene stranke ob upoštevanju njenih trditev in podatkov iz javno dostopnih evidenc ni takšno, da sodne takse v plačilnem roku ne bi zmogla plačati.

2. Proti sklepu se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Zatrjevala je, da je sodišče kršilo določila pravdnega postopka (285. člena ZPP), ker je pred odločitvijo ni pozvalo na dopolnitev pomanjkljivih navedb. Sodišču prve stopnje je očitala tudi napačen dokazni zaključek glede sposobnosti plačila dolžne sodne takse. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pogoji za uveljavitev taksnih oprostitev pravnih oseb so navedeni v tretjem odstavku 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1).2 Sodišče ugodi predlogu za delno oprostitev taksne obveznosti oziroma za odlog ali obročno plačilo sodne takse, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. plačilo takse mora biti procesna predpostavka, 2. pravna oseba nima sredstev za plačilo sodne takse in 3. pravna oseba sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.3

5. Pri ugotavljanju premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke v postopku odločanja o taksnih obveznostih se upoštevajo podatki o premoženju stranke, ki obsegajo podatke o stvareh v njeni lasti, njenih terjatvah in drugih premoženjskih pravicah ter stanju na transakcijskem računu stranke in prilivih nanje v zadnjih treh mesecih (prvi odstavek 12b. člena ZST-1).

6. V postopku odločanja glede plačila sodnih taks po ZST-1 se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, torej v tem primeru ZPP (1. člena ZST-1). Smiselna uporaba določila 212. člena ZPP, po katerem mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze na katere opira svoje zahtevke, pomeni, da mora stranka, ki predlaga taksno oprostitev, podati ustrezno trditveno in dokazno podlago za svoj predlog. Torej mora navesti vsa pravno odločilna dejstva iz katerih izhaja, da sodne takse glede na njeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje ne more plačati oziroma da sredstev za plačilo sodne takse more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Trditve in ponujeni dokazi morajo biti takšni, da sodišču ob skrbni presoji vseh okoliščin omogočajo ugotovitev, ali so izpolnjeni pogoji za ugoditev taksni oprostitvi.

7. Tožeča stranka je v predlogu za taksne oprostitve z dne 5. 11. 2020 (list. št. 186) navedla le, da predlaga, da se jo oprosti plačila sodnih taks, saj plačila sodnih taks ni zmožna, ne da bi bil s plačilom ogrožen sam obstoj družbe. Dodala je še, da večjih, rednih prihodkov nima, da nima drugega premoženja večje vrednosti, da ima blokiran TRR. Kakšnih drugih pojasnil ni podala niti po pozivu sodišča z dne 11. 11. 2021 (list. št. 187 do 189), v katerem jo je sodišče med drugim pozvalo, da predloži morebitne podatke o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1. 8. Kot je že pojasnjeno je trditveno in dokazno breme o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju na predlagatelju taksnih oprostitev. Predlagateljica tudi po pozivu sodišča z 11. 11. 2021 svojih pavšalnih in posplošenih trditev ni dopolnila. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pri odločitvi pravilno upoštevalo le javno objavljene podatke o premoženjskem stanju tožene stranke iz leta 2019 in 2020 in podatke o tem, da je TTR tožene stranke zaprt. Le-te podatke je namreč sodišče prve stopnje lahko pridobilo iz javno dostopnih evidenc. Upoštevajoč pojasnjeno je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o kršitvi določil pravdnega postopka (kršitev 285. člena ZPP), ker sodišče prve stopnje tožene stranke, ni pozvalo na dodatna pojasnila, ko je ugotovilo, da se trditve tožene stranke ne skladajo s podatki v javnih evidencah.

9. Na podlagi trditev tožene stranke in vpogleda v javne evidence je sodišče prve stopnje v skladu z določilom prvega odstavka 12b. člena ZST-1, ki določa, da premoženje pravne osebe sestavljajo tudi terjatve, pravilno zaključilo, da tožena stranka ima med drugim tudi sredstva v obliki kratkoročnih poslovnih terjatev v višini 140.304,83 EUR. Glede na navedeno je tako pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse.

10. Ker so v skladu z računovodskimi pravili kratkoročne poslovne terjatve praviloma izterljive v krajšem obdobju (do enega leta),4 je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka lahko za plačilo sodne takse unovčila navedena sredstva.

11. Glede na obstoj sredstev v obliki kratkoročnih poslovnih terjatev lahko sodišče ugodi predlogu tožeče stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse le, če slednja izkaže, da sredstev ne more zagotoviti (npr. terjatev ne more izterjati) oziroma jih ne more zagotoviti v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Tožeča stranka v predlogu z dne 5. 11. 2021 in dopolnitvi predloga z 21. 11. 2021 ni podala nobenih trditev o tem, kaj predstavljajo ta sredstva in niti ni pojasnila zakaj jih ne more izterjati ter nameniti za poplačilo sodne takse. Posplošeno je navedla le, da bi bil s plačilom sodne takse ogrožen obstoj družbe. Takšna posplošena navedba pa za ugoditev predlogu za taksno oprostitev ne zadostuje.

12. Ker torej tožeča stranka v predlogu ni navedla pravno odločilnih dejstev in zanje ni predlagala dokazov je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tožeča stranka ni izkazala, da sredstev ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti (smiselna uporaba določila 212. člena ZPP). Sodišče namreč v skladu z določili ZST-1 ni dolžno samo preverjati in raziskovati premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja predlagatelja. Upoštevajoč pojasnjeno je zmotno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče toženo stranko pozvati na posredovanje dodatnih pojasnil. Zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o kršitvi določil pravdnega postopka (kršitev 285. člena ZPP), ker sodišče prve stopnje tožene stranke, ni pozvalo na dodatna pojasnila, ko je ugotovilo, da se trditve tožene stranke ne skladajo s podatki v javnih evidencah.

13. V pritožbi sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze (pritožbene novote), če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do odločitve o predlogu za taksne dobrote (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka je v pritožbi zatrjevala, da se podatki o premoženjskem stanju tožene stranke za leto 2021, ki jih je njeno računovodstvo pripravilo šele januarja 2022 in še niso objavljeni, bistveno slabši od podatkov za leti 2019 in 2020. Priložila je tudi podatke iz izkaza bilančnega dobička/bilančne izgube v obdobju 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 (priloga B18), Podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2021 (Priloga B19), Podatke iz izkaza poslovnega izida v obdobju 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021 (priloga B20). Trdila je, da ji ti podatki 5. 11. 2021 še niso bili na voljo, ker jih računovodstvo ni še pripravilo in jih zato ni mogla predložiti prej.

14. Sodišče odloča glede na stanje ob zaključku glavne obravnave, če te ni pa glede na stanje ob izdaji odločbe (smiselno prvi odstavek 311. člena ZPP). Tako je v tej zadevi pravno relevantno le stanje na dan izdaje sklepa (21. 12. 2021). Podatki, ki se nanašajo na obdobje po tem datumu za odločitev niso pravno odločilni.

15. Poleg navedenega pa iz trditev tožene stranke, ne izhaja, da podatkov o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju ni mogla pridobiti pravočasno. Ta podatek bi namreč lahko dobila na podlagi vmesnih bilanc in izkazov, prav tako pa bi lahko že med postopkom pred sodiščem prve stopnje konkretno zatrjevala novo nastale okoliščine. Ni namreč verjetno, da se tožena stranka oziroma njeno poslovodstvo, od katerega se zahteva večja skrbnost, v zadnjih mesecih leta 2021 ni zavedala poslabšanja premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja družbe v letu 2021. Zato pritožbeno sodišče trditev o drugačnem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju tožene stranke v letu 2021 in dokazov v zvezi s tem, skladno z določilom prvega odstavka 337. člena ZPP, ne sme upoštevati.

16. Glede na vse pojasnjeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

17. O pritožbi je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji. 3 Glej tretji odstavek 11. člena ZST-1. 4 Kratkoročne poslovne terjatve so poslovne terjatve, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni, do kupcev raznih vrst in do drugih oseb; mednje spadajo tudi dane kratkoročne varščine; so del gibljivih sredstev, kratkoročnih sredstev in obratnih sredstev (glej SRS in pojmovnik na spletni strani Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije).