Jedro

Če je stranka sama vložila pritožbo in niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

Za dovoljenost pritožbe po prvem odstavku 73. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje in da je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, sicer v upravnem sporu pritožba zoper sodbo prvostopenjskega sodišča ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo tožbo druge tožeče stranke (1. točka izreka sodbe in sklepa), zavrnilo tožbo prve tožeče stranke (2. točka izreka sodbe in sklepa) in zavrnilo zahtevo prizadete stranke ... za povrnitev stroškov postopka (3. točka izreka sodbe in sklepa).

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Prva tožeča stranka (v nadaljevanju pritožnica) pritožbo vlaga zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo in sklep v celoti.

4. V delu, v katerem pritožnica izpodbija sklep, to je 1. in 3. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa, pritožba ni dovoljena, ker pritožnica ni izkazala sposobnosti za njeno vložitev, saj ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. 5. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.

6. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tej zadevi primerno uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice.

7. Ker je pritožnica vložila pritožbo sama in niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ni izkazala in tudi ne zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.

8. Na podlagi 336. člena ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnice ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazala sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.

9. V delu, v katerem pritožnica izpodbija sodbo, to je 2. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa, pa pritožba ni dovoljeno pravno sredstvo po določbi prvega odstavka 73. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. ZUS-1 v prvem odstavku 73. člena določa, da je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba, če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 o zakonitosti akta prvostopenjskega upravnega organa in presodilo, da je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen. Ker v obravnavani zadevi torej niso bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 73. člena ZUS-1, pritožničina pritožba zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.

11. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena in tega ni storil že predsednik senata sodišča prve stopnje.