Statistično raziskovanje o nasilju nad ženskami in nasilju v družini

Datum

26.02.2026

Številka

07120-1/2026/85

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Statistika in raziskovanje

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede zakonitosti predvidenega posredovanja osebnih podatkov Evropski komisiji (Eurostat) v okviru izvedbe evropske raziskave. Zaprošate za mnenje IP.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP ni znano, da bi bila na področju statističnega raziskovanja o nasilju nad ženskami in nasilju v družini sprejeta zakonodaja v smislu določbe četrtega odstavka 21. člena Uredbe (ES) 223/2009, ki bi dopuščala ali narekovala takšno izmenjavo zaupnih podatkov med organi ESS, kot je predvidena v konkretnem primeru. V odsotnosti posebne ureditve na ravni EU, pa je potrebno pri presoji dopustnosti predvidenega posredovanja podatkov upoštevati nacionalno zakonodajo.

ZDSta posredovanja zaupnih podatkov ne dovoljuje, zato po mnenju IP za predvideno posredovanje podatkov ni pravne podlage.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov.

Iz vašega dopisa izhaja, da Eurostat pričakuje, da jim boste posredovali individualne podatke na nivoju anketirane osebe, ki jim bodo odstranjeni smo neposredni identifikatorji. Pojasnjujete, da bo kljub temu ukrepu možna posredna identifikacija posameznikov, ki so sodelovali v raziskavi. Splošna uredba določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (1. točka 4. člena). Glede na opis iz vašega zaprosila, bo šlo pri predvidenem posredovanju za posredovanje osebnih podatkov, za obdelavo katerih se uporabljajo določbe Splošne uredbe.

Obdelava osebnih podatkov (vključno z njihovim posredovanjem) je zakonita le, v kolikor je izpolnjen eden izmed pogojev, določenih v prvem odstavku 6. člena ali drugem odstavku 9. člena Splošne uredbe, pri čemer je pomembno izpostaviti, da se točka (f) prvega pododstavka (zakoniti interesi) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Splošna uredba v drugem odstavku 6. člena nadalje določa, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) (zakonska obveznost) in (e) (naloga v javnem interesu ali izvajanje javne oblasti) prvega odstavka 6. člena, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave. V tretjem odstavku 6. člena je nadalje določeno, da je podlaga za obdelavo iz točk (c) in (e) odstavka 1 določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca.

Pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ureja Uredba (ES) 223/2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (Uredba (ES) 223/2009). Ta v 4. členu določa, da je Evropski statistični sistem (ESS) partnerstvo med statističnim organom Skupnosti, ki je Komisija (Eurostat), ter nacionalnimi statističnimi uradi (NSU) in drugimi nacionalnimi organi, ki so v vsaki državi članici odgovorni za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike. Uredba (ES) 223/2009 v prvem odstavku 21. člena določa, da je prenos zaupnih podatkov od organa ESS iz člena 4, ki je podatke zbral (tj. nacionalni statistični urad), do drugega organa ESS (kamor se uvršča Eurostat) dopusten pod pogojem, da je ta prenos potreben za učinkovit razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike ali za povečanje kakovosti evropske statistike. Četrti odstavek istega člena nadalje določa, da nacionalna pravila o statistični zaupnosti ne preprečujejo prenosa zaupnih podatkov iz odstavkov 1 in 2, kadar takšen prenos predvideva akt Evropskega parlamenta in Sveta, sprejet v skladu s členom 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Uredba (ES) 223/2009 določa, da „zaupni podatki“ pomenijo podatke, ki omogočajo bodisi posredno ali neposredno identifikacijo statistične enote, s tem pa tudi razkritje posamezne informacije. Da bi ugotovili, ali je možna identifikacija statistične enote, je treba upoštevati vsa sredstva, ki bi jih neka tretja oseba lahko predvidoma uporabila, da bi identificirala statistično enoto (7. točka 3. člena). Po uredbi „statistična enota“ pomeni osnovno opazovano enoto, in sicer fizično osebo, gospodinjstvo, gospodarski subjekt in druga podjetja, na katera se podatki nanašajo.

Uredba (ES) 223/2009 torej ureja prenos zaupnih podatkov (vključno s podatki za neposredno identifikacijo posameznikov, ki so sodelovali v raziskavi) med organi ESS (vključno z Eurostatom), pri čemer je tak prenos kljub morebitnim nacionalnim pravilom o statistični zaupnosti možen, kadar tak prenos (sektorska statistična) zakonodaja, sprejeta v skladu s členom 294 PDEU (prejšnji člen 251 PES), izrecno predvideva.

IP ni znano, da bi bila na področju statističnega raziskovanja o nasilju nad ženskami in nasilju v družini sprejeta zakonodaja v smislu določbe četrtega odstavka 21. člena Uredbe (ES) 223/2009, ki bi dopuščala ali narekovala takšno izmenjavo zaupnih podatkov med organi ESS, kot je predvidena v konkretnem primeru. V odsotnosti posebne ureditve na ravni EU, pa je potrebno pri presoji dopustnosti predvidenega posredovanja podatkov upoštevati nacionalno zakonodajo. V skladu s šestim odstavkom 34. člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01; ZDSta) Urad (SURS) zbranih podatkov ne sme posredovati drugim uporabnikom podatkov v obliki oziroma na način, ki omogoča identifikacijo poročevalske enote, na katero se zbrani podatki nanašajo. Nadalje ZDSta določa, da sme SURS posredovati individualne podatke samo v obliki in na način, ki ne omogoča identifikacije poročevalske enote, na katero se podatki nanašajo (47. člen). ZDSta torej posredovanja zaupnih statističnih podatkov ne dovoljuje.

Glede na navedeno je IP mnenja, da za predvideno posredovanje osebnih podatkov ni pravne podlage.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka