Jedro

Pogoj za izdajo dopolnilne odločbe je, da s prvotno odločbo ni odločeno o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka. Stranka mora izdajo dopolnilne odločbe najprej zahtevati pri upravnemu organu.

Izrek

Tožba se zavrže. Vloga tožnika z dne 20. 8. 2007 se šteje kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe.

Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter mu dodelila izredno brezplačno pravno pomoč; za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka (točka a), za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z ustavno pritožbo in sicer v postopku, ki se vodi pred Ustavnim sodiščem, opr. št. ... ter kot oprostitev plačila sodnega postopka (točka b) ter za pravno svetovanje, ki presega prvi pravni nasvet, v zvezi z možnostjo vložitve tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, v zvezi s sklepi Ustavnega sodišča, opr. št. ... z dne 15.5.2007 in opr.št. ... z dne 15.5.2007. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je določila A.A., odvetnico v A.. Navaja, da je tožnik 3. 1. 2007 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je 27. 6. 2007 dopolnil tako, da je tožena stranka lahko ugotovila obliko in obseg brezplačne pravne pomoči, ki jo tožnik potrebuje. Na podlagi 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Uradni list RS, št. 96/2004) je pridobila odločbo Centra za socialno delo Ž. z dne 21. 2. 2007, iz katere izhaja, da je tožnik na podlagi Zakona o socialnem varstvu upravičen do denarne socialne pomoči, ki jo prejema v času od 1. 3. 2007 do 31. 8. 2007. Zato finančnega položaja prosilca ni ugotavljala. Pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči je ugotovila, da je podan pogoj iz 1. alinee 1. odstavka 24. člena ZBPP. Kot pravno relevantno okoliščino je upoštevala dejstvo, da zadeva ni nerazumna, zato je tožniku dodelila izredno brezplačno pravno pomoč, v zadevah, ki jih v izpodbijani odločbi konkretno tudi navaja.

Tožnik v tožbi navaja, da vlaga tožbo zoper odločbo tožene stranke, ker mu ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč v vseh zadevah, za katere je zaprosil. Poudarja, da je med drugim v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči 14 ustavnih sporov predloženih na Ustavno sodišče Republike Slovenije in 8 pritožb na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, katere je potrebno ustrezno pravno dopolniti oziroma popraviti. V nadaljevanju tožbe konkretno navaja zadeve, v katerih mu je tožena stranka brezplačne pravne pomoči ni odobrila, čeprav je zanjo zaprosil. Smiselno predlaga, da sodišče njegovi tožbi ugodi, prosi tudi, da ga oprosti plačila vseh stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih, ki jih je navedla v izpodbijani odločbi. Navaja, da je bilo prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 3. 1. 2007 ugodeno. Po prejemu tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči s prilogami je ugotovila, da ta ni vložena na predpisanem obrazcu, da niso priložena dokazila o premoženjskem stanju in da tožnik ni opredelil kakšno obliko in obseg brezplačne pravne pomoči zahteva. Ker je šlo za nepopolno in nerazumljivo vlogo v smislu 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), mu je poslala sklep o dopolnitvi, ki ga je tožnik prejel dne 14. 3. 2007. Tožnik je prošnjo dopolnjeval v več vlogah in z veliko količino dokumentov, poleg gradiva v pisni obliki je predložil tudi več zgoščenk. Vloga je ostala še vedno nejasna in nerazumljiva, večina dokumentov pa se niti ne nanaša na sodne postopke, pač pa gre za dopisovanje z različnimi organi, institucijami in posamezniki, tako v Republiki Sloveniji kot v tujini. Kljub temu je tožena stranka ugotovila, v katerih zadevah bi bilo mogoče dodeliti brezplačno pravno pomoč in v teh zadevah, ki so opredeljene z nazivom sodišča in opravilno številko, je tožniku brezplačno pravno pomoč tudi dodelila. Predlaga, da sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjega razloga: Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka. Za obstoj pravnega interesa mora tožnik izkazati, da bi ugoditev njegovi prošnji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da si tožnik v primeru ugoditve njegovi tožbi izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi je tožena stranka z izpodbijano odločbo odločila, da se tožniku dodeli brezplačna pravna pomoč v zadevah, ki so naštete v izreku izpodbijane odločbe. Zato po presoji sodišča izpodbijana odločba tožene stranke ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist, saj je bilo tožniku z izpodbijano odločbo njegovi zahtevi v tem obsegu ugodeno. Tožnik si svojega pravnega položaja v tem postopku (upravnem sporu) zato ne more izboljšati. Glede na navedeno je sodišče tožbo tožnika proti uvodoma navedeni izpodbijani odločbi na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) s sklepom zavrglo.

K 2. točki izreka: Če pristojni organ ni z odločbo odločil o vseh vprašanjih, ki so bila predmet postopka, lahko izda na predlog stranke ali po uradni dolžnosti posebno odločbo o vprašanjih, ki v že izdani odločbi niso zajeta (dopolnilna odločba). Če se predlog stranke za dopolnilno odločbo zavrne je zoper tako odločbo dovoljena pritožba (1. odstavek 220. člena ZUP). Po določbi navedenega člena ZUP se lahko izda dopolnilna odločba brez novega ugotovitvenega postopka, če so bila v postopku ugotovljena vsa dejstva, pomembna za odločanje. Glede pravnih sredstev in izvršbe pa se dopolnilna odločba šteje za samostojno odločbo (3. odstavek 220. člena ZUP). Pogoj za izdajo dopolnilne odločbe je torej, da s prvotno odločbo ni odločeno o vseh vprašanjih, ki so predmet postopka. V obravnavani zadevi tožnik v tožbi navaja, da tožena stranka ni odločila o vseh njegovih zahtevah za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Zadeve v tožbi konkretno tudi našteva. Temu ugovoru tožena stranka v odgovoru na tožbo ne nasprotuje, pojasnjuje le razloge za takšno odločitev. Takšno postopanje tožene stranke pa ni pravilno. Tožena stranka bi morala odločiti o vseh zahtevkih tožnika, pojasniti razloge za sprejeto odločitev in mu omogočiti pravno varstvo. Zgolj pojasnilo o razlogih, zakaj o zahtevkih ni odločala, ne zadostuje. Ker pa mora izdajo dopolnilne odločbe stranka najprej zahtevati pri upravnem organu, je sodišče vlogo tožnika z dne 17. 8. 2007 štelo kot predlog za izdajo dopolnilne odločbe, o katerem bo morala tožena stranka še odločati.

K 3. točki izreka: Sodišče je tožnika oprostilo plačila sodnih taks na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah. Iz podatkov spisa izhaja, da tožnik nima premoženja, zato je presodilo, da bi bila s plačilom sodnih taks lahko ogrožena sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.