Jedro

Neizvedba substanciranega dokaznega predloga je kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj stranki jemlje možnost dokazovanja pred sodiščem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nematerialno škodo in za povrnitev pravdnih stroškov ter tožeči stranki naložilo v plačilo 623,59 EUR stroškov tožene stranke.

2. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga, da višje sodišče samo dopolni nepopolni dokazni postopek in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da razveljavi prvostopenjsko sodbo in vrne zadevo v novo sojenje pred drugega sodnika. Sam potek škodnega dogodka med pravdnima strankama ni bil sporen in je zapis v izpodbijani sodbi, da je tožena stranka način nastanka prometne nesreče res prerekala le pavšalno, v nasprotju z listinami v spisu. Sicer pa pavšalno prerekanje dejstev ne zadostuje. Tožena stranka je ugovarjala le vzročni zvezi. Izvedencu cestnoprometne stroke je sodišče zastavilo tudi vprašanje o načinu nastanka prometne nezgode, kar je v nasprotju s 7. členom ZPP, ker to vprašanje ni bilo sporno. O vzročni zvezi pa lahko poda mnenje le izvedenec medicinske stroke, izvedenec cestnoprometne stroke o tem nima ustreznih znanj. Brez mnenja izvedenca medicinske stroke ni mogoče trditi, da pri vožnji oziroma trku vozil, ki je dokazan, ne more priti do poškodb. Do poškodb lahko pride ne glede na hitrost. Predlaga, da se v primeru razveljavitve prvostopenjske sodbe zadeva dodeli drugemu sodniku, ker je očitno razpravljajoča sodnica do te mere opredeljena, da bo to vplivalo na njeno odločitev v ponovljenem postopku.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Neutemeljeni so pritožbeni očitki v zvezi z ugotavljanjem obstoja škodnega dogodka. Način nastanka škodnega dogodka je moralo sodišče prve stopnje ugotavljati zaradi podanega ugovora tožene stranke o neobstoju vzročne zveze med škodnim dogodkom in vtoževano škodo. Trditvene podlage strank pri tem ni prekoračilo. Tožena stranka je trdila, da v zatrjevanem škodnem dogodku niso mogle nastati take poškodbe kot trdi tožnik. Zaradi odgovora na to vprašanje je bilo potrebno razjasniti tudi okoliščine nastanka prometne nesreče. Dokazovanje z izvedencem, ki je le strokovni pomočnik sodišča (243. člen ZPP), vodi sodišče (298. člen ZPP). Ono mu postavlja vprašanja, in sicer mu jih mora zastaviti tako, da bo izvedenec ugotovil pravno relevantna dejstva s svojega področja. Izvedenec cestnoprometne stroke brez ugotovitev o poteku prometne nesreče ne more odgovoriti na vprašanje kakšne sile so v trenutku trčenja delovale na tožnikovo telo. Izrecno uveljavljani procesni kršitvi - 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 7. člena ZPP, nista podani.

6. Tudi ocena dejstev v zvezi z nastankom škodnega dogodka je 8. členu ZPP skladna. Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj in v katerem delu ne verjame tožniku in priči H. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, ko to v celoti sledi izvedencu cestnoprometne stroke. Izvedensko mnenje je namreč strokovno utemeljeno, razumljivo, vse nejasnosti oziroma pripombe so bile razčiščene z zaslišanjem izvedenca. Dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke je bil pravilno izveden po določilih 251. do 254. člena ZPP.

7. Iz nespornih dejstev in pravilnih dejanskih ugotovitev izpodbijane sodbe izhaja, da je prišlo do zatrjevanega historičnega dogodka – prometne nesreče. Vprašanje pa je, če je ta dogodek, kar se tiče vtoževane nematerialne škode, škodni dogodek. Gre za vprašanje vzročne zveze. Tožnik, na katerem je dokazno breme vzročne zveze, je dokaz s postavitvijo izvedenca medicinske stroke predlagal. Ni potrebno izvesti le tistih predlaganih dokazov, ki so nepotrebni, nerelevantni ali popolnoma neprimerni. Glede na ugovor obstoja vzročne zveze dokaz s postavitvijo izvedenca medicinske stroke to ni. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da se vprašanje vzročne zveze v primerih, kakršen je obravnavani, ugotavlja tako s postavitvijo izvedenca cestnoprometne stroke, ki je pristojen za ugotovitev okoliščin prometne nesreče (hitrost, sile …), kot tudi izvedencem medicinske stroke, ki ugotavlja mehanizem nastanka zatrjevanih poškodb.

8. Neizvedba substanciranega dokaznega predloga je kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj stranki jemlje možnost dokazovanja pred sodiščem. Gre za bistveno kršitev določb postopka, ki terja razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje (354. člen ZPP) (1).

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje angažirati izvedenca medicinske stroke ter nato ponovno presoditi ali je podana vzročna zveza med (dokazanim) trkom vozil in v tej pravdi vtoževano škodo.

10. Razlogov, da bi se zadeva v ponovljenem postopku obravnavala pred drugim sodnikom (356. člen ZPP), ni. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja vnaprejšnja opredelitev sodnice glede rešitve zadeve. Izpodbijana sodba je korektno obrazložena, zagrešena procesna kršitev pa sama po sebi ni razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku.

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Gl. komentar J. Zobca k 339. in 354. členu v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, izdala GV Založba leta 2009.