Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 77. člena SPZ ter svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje izvedenca geodetske stroke.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica in četrti nasprotni udeleženec krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom z dne 12. 9. 2024 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša vrednost spornega mejnega prostora manj kot 4.000 EUR (1). Del meje med parcelno številko 89/2 in mejno parcelo 87, ki se na severu v tromeji dotika parcele 978/3, in v jugu v tromeji parcele 90/3, vse k. o. ...1, je uredilo tako, da poteka od točke A (tromeja parcel številka 87, 89/2, 978/3, severovzhodni del stavbe 760), po steni stavbe 760, točke B (vogal stavbe), točke C (vogal stavbe) do točke D (vogal stavbe). V točki D se del meje usmeri proti zahodu do sredine nedostopnega prostora označenega s točko E (stena stavbe) in nato poteka po sredini nedostopnega prostora do točke F (tromeja parcel 87, 89/2, 90/3, severna stena podpornega zidu (2). Položaj sodno določenih točk, način označbe teh točk ter medsebojne relacije so razvidne iz skice izvedenca geodetske stroke, ki jo bo ta predložil in je sestavni del sklepa. Izvedenec bo izdelal elaborat za evidentiranje sodno urejene meje v katastru nepremičnin (3). Sklenilo je še, da bo vse stroške tega postopka, tako skupne kot stroške udeležencev, nosila predlagateljica (4).

2.Zoper odločitev se pritožuje predlagateljica zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi njenemu predlogu, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje pred drugega sodnika.

Iz obširne pritožbe kot bistveno navaja, da sodišče pri sprejemanju dokazne ocene ni sledilo načelu proste presoje dokazov iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izpodbijana sodna odločba je pomanjkljivo obrazložena ter v korist ene stranke, to je solastnikov parcele 87. Meni, da odločitev temelji na nepravilnem in neprepričljivem izvedenskem mnenju. Vztraja, da je pravilno ocenila vrednost spornega predmeta na znesek 9.150 EUR, zato naj bi bila ocena sodišča nepravilna.

Sodišče je brez razlogov obravnavano mejo razdelilo na tri sklope. Za prvi sklop je sodišče nepravilno uporabilo kriterij močnejše pravice na podlagi priposestvovanja, ne da bi solastniki parcele št. 87 zatrjevali zakonito posest (pravni naslov). Za drugi sklop je sodišče uporabilo kriterij zadnje mirne posesti, čeprav pritožnica ne more zanesljivo ugotoviti, kdaj je prišlo do razširitve stranišča v spodnji prostor, ki naj bi bil zgrajen brez vednosti solastnikov. Udeleženec A. A. je sicer izpovedal, da je njegova mati prevzela spodnje prostore leta 1990 in da naj bi bila situacija enaka današnji, vendar bi moralo sodišče to izpoved kritično presoditi, saj je bil takrat še otrok. Za tretji sklop je sodišče zmotno uporabilo kriterij pravične ocene, pri čemer je spregledalo navedbe pritožnice glede nadstreška, zgrajenega pred približno 25 leti brez soglasja sosedov. Poudarja, da pravična ocena ne pomeni delitve prostora na polovico, temveč tehtanje interesov udeležencev ob spoštovanju načel enakosti in pravičnosti. Kršena ji je pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

Glede stroškov postopka navaja, da niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi sodišče o stroških lahko odločilo drugače. Meja v sodnem postopku je bila namreč drugače urejena, kot je bila predlagana v geodetskem postopku, pa tudi če je končno določena meja v sodnem postopku blizu katastrski meji oziroma z minimalnimi odstopanji od le te, le ta ni bila urejena, kar pomeni, da jo je bilo treba urediti, saj je v interesu vsakega lastnika, da je katastrska meja njegovih parcel formalno dokončno urejena.

3.Četrta nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Z izpodbijanim sklepom z dne 6. 11. 2024 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sodnemu izvedencu geodetske stroke B. B. za opravljeno izvedensko delo prizna nagrada s stroški in DDV v znesku 1.751,26 EUR, in sicer za pripravo na narok po 1. odstavku 41. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (v nadaljevanju Pravilnik) (1. odstavek 41. člena Pravilnika), 152 EUR za ustno podajanje mnenja (2. odstavek 41. člena Pravilnika), 22 EUR za čakanje na narok (3. odstavek 41. člena Pravilnika), 44 EUR za čas potovanja na narok in nazaj (4. odstavek 41. člena Pravilnika), 71,40 EUR za potne stroške (7. odstavek 49. člena Pravilnika), 3,06 EUR za materialne stroške (5. odstavek 49. člena Pravilnika) in 990 EUR za izdelavo elaborata.

5.Zoper sklep se po pooblaščenki pritožuje predlagateljica.

6.Izpostavlja, da je dolžnost sodišča, da sklep, s katerim odloči o nagradi, ki jo odmeri izvedencu, obrazloži. Stranka ima pravico izvedeti, zakaj je sodišče izvedencu priznalo stroške, še posebno, ker Pravilnik v petem poglavju določa povrnitev stroškov in odmere nagrade v razponu. Iz obrazložitve sklepa ni razvidno, zakaj je sodišče izvedencu priznalo pripravo na narok, za čakanje na narok, za ustno podajanje mnenja in tudi za izdelavo elaborata. Obrazložitev je vsebinsko skopa in ne omogoča preveritve zaključkov izpodbijanega sklepa. Navaja, da izvedenec pred narokom meritev, opazovanj in seznanitve udeležencev ni opravil, saj ni imel izdelanih predizmer in skice. V nadaljevanju obširno izpostavlja nepravilnosti v geodetskem izvedenskem mnenju.

7.Izvedenec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Izpostavil je, da je bil stroškovnik za opravljeno izvedensko delo pripravljen skladno s Pravilnikom. Obračunana je prisotnost in čakanje na naroku skladno z dejansko porabljenim časom, kljub temu, da je na naroku ves čas sodeloval in spremljal dogajanje, je obračunal le eno uro čakanja. Na narok se je moral pripraviti, kar je obračunal z najnižjo postavko. Izdelave izvedeniškega mnenja ni obračunal, je pa obračunal izdelavo elaborata za evidentiranje sodno urejene meje v katastru nepremičnin, ki ga vodi GURS, skladno s priporočenim cenikom IZS za geodetske storitve.

8.Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 12. 9. 2024

9.Prvostopenjsko sodišče je v tem postopku urejalo mejo med nepremičninami ID znak parcela ... 90/3 in ID znak parcela ... 89/2 (v solasti predlagateljice ter C. C. in D. C.), ki se v tromejnih točkah dotikata nepremičnine ID znak ... 87 (v solasti A. A., E. E., F. F. in G. F.) in nepremičnine ID znak parcela ... 978/3 (v lasti Mestne občine H.). Predlagateljica meni, da meja, predlagana v geodetskem postopku, ne odraža dejanskega stanja na terenu, saj naj bi bila na severni strani ob zidu stavbe pomaknjena za 5 cm v smeri parcele oziroma proti parceli 87. Širina 5 cm v naravi predstavlja 2 cm debel parapet oziroma tako poimenovan spodnji izobčeni del fasade in 3 cm ometa obnovljene hiše na parceli številka 87.

10.Sodišče prve stopnje je glede vseh pravno relevantnih dejstev podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge ter sprejelo dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP. Na podlagi izčrpno izvedenega dokaznega postopka je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeni očitki teh zaključkov ne omajajo, temveč pomenijo zgolj ponavljanje že podanih navedb, na katere je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje.

11.Sodišče prve stopnje je vrednost spornega predmeta pravilno ocenilo na 1.359,14 EUR, pri čemer se je oprlo na s strani sodnega izvedenca izračunano površino spornega prostora (2 m²) in na vrednost zemljišča, kot jo je navedla predlagateljica. Sicer pa pritožbene navedbe glede vrednosti spornega prostora na odločitev ne vplivajo.

12.Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 77. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ter svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje izvedenca geodetske stroke mag. B. B. Sodišče namreč izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim samo ne razpolaga (243. člen ZPP). Sodni izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ima kot tak tudi določeno strokovno avtonomijo. Sodišče prve stopnje je v sklepu razumljivo in korektno pojasnilo, zakaj sledi izvedeniškemu mnenju. Izvedenca je vabilo tudi na narok, na katerem je odgovarjal na pripombe in dodatna vprašanja predlagateljice. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je izvedensko mnenje popolno in celovito.

13.Pravilna je ugotovitev, da meja v katastrskem postopku ni bila dokončno urejena. Pritožbeno sodišče sledi tudi ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je meja postala sporna v februarju 2021.

14.Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo različne kriterije za določitev meje po posameznih odsekih.

15.V prvem delu odseka spornega mejnega prostora je sodišče prve stopnje presojalo situacijo, kjer je bil sporen tako imenovani parapet ter del ometa. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da nihče izmed udeležencev ni izpovedoval o kakršnihkoli nesoglasjih glede izdelave in nadaljnjega obstoja prenove fasade oziroma ni bilo nobenega nesoglasja glede dejstva, da je bila narejena fasada na način s parapetom in je takšno stanje obstajalo vsaj od leta 1989. Fasada, ki je trdno priključena na objekt, se šteje kot nepremičninski del objekta, zato se dobroverno posedovanje objekta in s tem fasade šteje za posedovanje dela zemljišča, na katerem objekt stoji. Ker je bil v konkretnem primeru pogoj dobre vere izpolnjen in ker ni bilo motenj ali nasprotovanja predlagateljice ali njenih pravnih prednikov, so bili pogoji za prisostvovanje izpolnjeni, kar utemeljuje obstoj močnejše pravice na strani nasprotnih udeležencev.

16.V drugem delu odseka spornega mejnega prostora je sodišče prve stopnje presojalo situacijo glede pozidanega prostora (na skici spornega mejnega prostora označeno s točkami t2, t3, t4 in x3) ter je pravilno uporabilo kriterij zadnje mirne posesti, saj ni bilo nobenih nesoglasij vse do leta 2021.

17.V tretjem odseku je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo kriterij pravične ocene, saj gre za prostor, ki ni bil v dejanski uporabi nobenega od udeležencev. Res je, da kriterij pravične ocene ne pomeni avtomatične delitve spornega prostora na polovico, temveč zahteva tehtanje interesov udeležencev, ob upoštevanju načela pravičnosti in enakosti. Vendar pa takšno tehtanje v konkretnem primeru ne narekuje drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za ozek, zaprt in dejansko neuporaben prostor, na katerem nobeden od udeležencev ni izvrševal posesti. V takšnih okoliščinah, ko ni mogoče dati prednosti nobenemu izmed udeležencev, predstavlja razdelitev prostora po sredini najprimernejši izraz pravične ocene, saj zagotavlja enakopravno obravnavo obeh strani.

18.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o kršitvi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje obravnavalo vse navedbe pritožnice, se do njih opredelilo ter svojo odločitev razumno in zadostno obrazložilo. Pritožnici je bila zagotovljena možnost sodelovanja v postopku in izjave o vseh relevantnih dejstvih in dokazih, zato do zatrjevane kršitve ustavne pravice ni prišlo.

19.Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka izhajalo iz splošnega pravila iz 40. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, ter 173. člena ZNP-1, po katerem skupne stroške postopka krijejo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko o stroških postopka odloči tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo (39. do 45. točka obrazložitve sklepa), da so v obravnavani zadevi podane takšne posebne okoliščine, ki utemeljujejo odstop od splošnega pravila iz 40. člena ZNP-1. Postopek se namreč nanaša na sporni del meje zanemarljivega obsega, zaradi česar je podano očitno nesorazmerje med pomenom zadeve in stroški, ki so nastali v zvezi z njenim reševanjem. Takšno nesorazmerje samo po sebi predstavlja okoliščino, ki terja odstop od splošnega pravila o stroških. Gre za primer, ko bi dosledna uporaba splošnega pravila vodila v očitno nepravičen rezultat, saj bi breme stroškov postopka, ki je bil glede na predmet in potek očitno nesorazmeren, neutemeljeno nosili tudi nasprotni udeleženci, zato je odločitev, da predlagateljica sama nosi svoje in skupne stroške postopka ter nasprotnim udeležencem povrne njihove, pravilna in utemeljena2.

O pritožbi zoper sklep z dne 6. 11. 2024

20.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da izpodbijani sklep nima zadostnih razlogov o odločilnih dejstvih. Iz njegove obrazložitve je razvidno, katere postavke je sodišče izvedencu priznalo in na kateri pravni podlagi, kar omogoča pritožbeni preizkus pravilnosti in zakonitosti odmere. Sodišče prve stopnje je izrecno navedlo posamezne vrste priznanih stroškov in nagrade ter se sklicevalo na ustrezne določbe Pravilnika, zato očitek o pomanjkljivi obrazložitvi ni utemeljen.

21.Pri tem pritožbeno sodišče dodatno ugotavlja, da pritožnica posameznim priznanim postavkam konkretizirano ne ugovarja glede njihove višine oziroma glede umeščenosti znotraj razponov, ki jih določa Pravilnik, temveč podaja zgolj splošne pomisleke o upravičenosti njihovega priznanja. Takšni pavšalni očitki pa ne zadoščajo za uspešen pritožbeni preizkus.

22.Prav tako niso utemeljeni očitki, da izvedencu ne bi smeli biti priznani stroški za pripravo na narok, čakanje na narok, ustno podajanje mnenja ter izdelavo elaborata. Iz spisovnih podatkov in pojasnil izvedenca izhaja, da je bil na narok pozvan, da je na njem sodeloval, ter da je za potrebe postopka izdelal elaborat za evidentiranje sodno urejene meje. Že sama udeležba na naroku in strokovno sodelovanje na njem utemeljujeta priznanje nagrade za pripravo, prisotnost in podajanje mnenja, ne glede na to, ali so bile vse meritve opravljene že pred narokom ali deloma v okviru samega postopka. Enako velja za priznanje stroškov čakanja in potovanja, ki so vezani na dejansko porabljen čas in prihod na narok.

23.Glede priznane nagrade za izdelavo elaborata pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za strokovno opravilo, ki je bilo potrebno za izvršitev naloge naložene izvedencu.

24.Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pa pomenijo vsebinsko nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca. Takšni očitki se nanašajo na dokazno vrednost in pravilnost izvedeniškega mnenja, kar ni predmet presoje v postopku odmere nagrade izvedencu, temveč se lahko uveljavljajo v okviru dokaznega postopka in presoje utemeljenosti zahtevka v glavni stvari. Zato na odločitev o nagradi izvedencu ne morejo vplivati.

25.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

26.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1, po katerem vsak udeleženec trpi svoje stroške.

-------------------------------

1Vse parcelne številke se nanašajo na katastrsko občino ...

2Čeprav to za presojo ni bistveno, je predlagateljica tekom postopka pristopila k sporazumni ureditvi razmerja s sklenitvijo pogojne sodne poravnave, a je že po dveh dneh od te poravnave odstopila.