Jedro

Tožniki naj bi sicer po določbah ZTFI-1, ker niso stranke v postopku, zoper izpodbijano odločbo res ne imeli možnosti tožbe in s tem sodnega varstva. Imajo pa možnost, da v skladu z določbami ZUP zahtevajo položaj stranskega udeleženca v zadevnem postopku nadzora in v primeru, če se takšna njihova zahteva zavrne, možnost tožbe in s tem sodnega varstva zoper odločitev tožene stranke. To pa v končni fazi pomeni, da imajo tožniki zagotovljeno možnost, da se o njihovi pravici do udeležbe v postopku nadzora in s tem do uveljavljanja ugovorov zoper odločbo, tudi tistih, ki so ustavnopravne narave, odloča v sodnem postopku (v upravnem sporu). S tem je po presoji sodišča tožnikom, čeprav na posreden način, preko vložitve posebne zahteve, sodno varstvo zoper odločbo organa - tožene stranke zagotovljeno in zato že iz tega razloga ni izpolnjen ključni pogoj za odločanje o kršitvah ustavnih upravičenj (iz naslova neudeležbe v postopku nadzora) na podlagi 4. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba zoper odredbo Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 0601-2/2023-103 z dne 20. 9. 2023, zoper sklep Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 0601-2/2023-152 z dne 3. 11. 2023 in zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 0601-2/2023-161 z dne 23. 11. 2023, se zavrže. II. Predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Zahteva družbe A., d.o.o., Ljubljana za udeležbo v tem upravnem sporu se zavrže. IV. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v postopku nadzora nad družbo A., d.o.o. (v nadaljevanju A.), tej družbi z odredbo, št. 0601-2/2023-103 z dne 20. 9. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odredba), odredila, da v roku 12 mesecev od dokončnosti odredbe odpravi kršitev šestega odstavka 27. člena Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. 7. 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembah Direktiv 98/26/ES in 2014/6/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (v nadaljevanju Uredba (EU) št. 909/2014), ki jo je storila s tem, da njeni družbeniki in osebe, ki lahko neposredno ali posredno izvajajo nadzor nad upravljanjem družbe A., in sicer B. B. in z njim povezane osebe C., d.o.o., Č., d.o.o., D., d.o.o., E., d.o.o. ter F., d.o.o., niso primerni za zagotavljanje preudarnega in skrbnega upravljanja omenjene družbe. Kršitev naj odpravi tako, da zagotovi, da bodo njeni družbeniki in osebe, ki lahko posredno ali neposredno izvajajo nadzor nad upravljanjem A., primerni za zagotavljanje preudarnega in skrbnega upravljanja A. ter se ji v tej zvezi odreja, da do pravnomočnosti odločbe, s katero se ugotovi, da je bila kršitev odpravljena, ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic B. B. in z njim povezanim, že navedenim pravnim osebam. Tožena stranka pa lahko na podlagi obrazložene zahteve družbe A. izda predhodno pisno soglasje za uresničevanje glasovalnih pravic že omenjenim fizičnim in pravnim osebam pri posameznih točkah dnevnega reda posamezne skupščine družbe A. pred pravnomočnostjo odločbe, s katero se ugotovi, da je bila kršitev odpravljena, če je to potrebno zaradi uskladitve družbe A. s predpisi oziroma izvršljivimi odločbami pristojnih organov. Družbi A. se namreč posebej odreja, da v roku 12 mesecev od dokončnosti odredbe izdela in toženi stranki pošlje poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev in predloži dokazila o odpravi kršitve.

2. C., d.o.o., Č., d.o.o. in B. B. (v nadaljevanju tožniki) so pri toženi stranki dne 2. 10. 2023 vložili ugovor zoper opisano odredbo, obenem pa od tožene stranke zahtevali, naj jim prizna pravni interes in status stranskih udeležencev ter s tem pravico do vstopa v postopek nadzora. Tožena stranka je s sklepom, št. 0601-2/2023-152 z dne 3. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), zahtevo tožnikov za priznanje statusa stranskih udeležencev zavrnila, ugovor zoper odredbo z dne 20. 9. 2023 pa z odločbo, št. 0601-2/2023-161 z dne 23. 11. 2023 (v nadaljevanju izpodbijana odredba), zavrgla, to pa zato, ker so ga vložile osebe, ki za to niso bile upravičene.

3. Tožniki vlagajo tožbo zoper toženo stranko zaradi odprave izpodbijanih odredbe, sklepa in odločbe. V tožbi navajajo, da je tožena stranka napačno uporabila določbe Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI-1), določbe Zakona splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in določbe Uredbe (EU) št. 909/2014, oziroma jih neupravičeno ni uporabila, kar vse je vplivalo na (napačno) odločitev. Dalje navajajo, da tožbo vlagajo kot subsidiarni spor na podlagi določb drugega odstavka 157. člena Ustave RS in na podlagi možnosti upravnega spora iz 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Pojasnjujejo, da so 12. 12. 2023 pred naslovnim sodiščem že vložili tožbo zoper izpodbijani sklep, prav tako istega dne tudi tožbo zaradi odprave izpodbijane odločbe in izpodbijane odredbe. Predmetno tožbo vlagajo zgolj iz previdnosti, če bi naslovno sodišče njihove tožbe z dne 12. 12. 2023 iz kateregakoli razloga zavrglo, saj bi takšna odločitev pomenila, da ne morejo zavarovati svojih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v nobenem drugem sodnem postopku.

4. Hkrati s tožbo tožniki vlagajo predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi 32. člena ZUS-1. Sodišču predlagajo, da za čas do izdaje pravnomočne odločitve o tožbi zadrži izvrševanje izpodbijane odredbe. V predlogu navajajo, da jim izvrševanje tega akta povzroča veliko in težko popravljivo škodo, ki je resna in neposredna in jim je že začela nastajati, saj se jim z omejitvijo glasovalnih pravic posega v njihovo pravico do upravljanja družbe in s tem posega v njihove premoženjske in nepremoženjske pravice, ki jih podrobno elaborirajo, in izhajajo iz njihovih poslovnih deležev v družbi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo in na predlog za izdajo začasne odredbe prereka navedbe tožeče stranke. Sodišču primarno predlaga, naj tožbo zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk iz 4. oziroma 36. člena ZUS-1 zavrže in zavrže tudi predlog za izdajo začasne odredbe, podrejeno pa, da tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne.

6. Sodišče je 23. 1. 2024 prejelo tudi vlogo A., s katero je ta priglasila udeležbo v tem upravnem sporu in predlagala, da ji sodišče dovoli vstop v postopek (obenem pa se je tudi vsebinsko opredeljevala do tožbe). Pojasnjuje, da izpodbijani akti posegajo v njen pravni interes, saj je bila A. edina stranka v postopku.

**K točki I izreka:**

7. Sodišče je tožbo zavrglo.

8. Kolikor je tožbo, glede na njeno vsebino in tožbeni predlog, šteti za tožbo, vloženo zoper odločbo tožene stranke kot dokončni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, tožniki zanjo niso legitimirani. Iz listin, ki so v spisih, namreč nesporno sledi, da tožniki v postopku nadzora niso imeli položaja strank ali stranskih udeležencev in zato v skladu s 17. členom ZUS-1 ne morejo imeti položaja tožnika v upravnem sporu. S tem je podan razlog, da se takšna tožba na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedopustna zavrže. 9. Uspeti pa tožniki tudi ne morejo s tožbo, ki jo, kot pravijo, vlagajo zoper izpodbijane akte iz previdnosti, na podlagi 4. člena ZUS-1. Temeljni pogoj za odločanje sodišča na navedeni pravni podlagi je namreč v tem, da za varstvo zadevnih pravic in svoboščin, v katere naj bi se poseglo s posamičnim aktom (v konkretnem primeru z izpodbijanimi akti), tožniki nimajo zagotovljenega (drugega) sodnega varstva. Za takšno situacijo pa po presoji sodišča v konkretnem primeru ne gre. Tožniki naj bi sicer po določbah ZTFI-1, ker niso stranke v postopku, zoper izpodbijano odločbo res ne imeli možnosti tožbe in s tem sodnega varstva. Imajo pa možnost, da v skladu z določbami ZUP zahtevajo položaj stranskega udeleženca v zadevnem postopku nadzora in v primeru, če se takšna njihova zahteva zavrne, možnost tožbe in s tem sodnega varstva zoper odločitev tožene stranke. To pa v končni fazi pomeni, da imajo tožniki zagotovljeno možnost, da se o njihovi pravici do udeležbe v postopku nadzora in s tem do uveljavljanja ugovorov zoper odločbo, tudi tistih, ki so ustavnopravne narave, odloča v sodnem postopku (v upravnem sporu). S tem je po presoji sodišča tožnikom, čeprav na posreden način, preko vložitve posebne zahteve, sodno varstvo zoper odločbo organa - tožene stranke zagotovljeno in zato že iz tega razloga ni izpolnjen ključni pogoj za odločanje o kršitvah ustavnih upravičenj (iz naslova neudeležbe v postopku nadzora) na podlagi 4. člena ZUS-1. Dodati je še, da so tožniki po podatkih spisov zahtevo za priznanje položaja stranskih udeležencev v zadevnem postopku nadzora že vložili in ker je bila zahteva zavrnjena, tudi že vložili tožbo zoper sklep toženke1, prav tako vložili tudi tožbo zoper izpodbijano odločbo, s katero je bil zavržen njihovi ugovor zoper izpodbijano odredbo,2 in na ta način, glede na povedano, tudi izkoristili možnost sodnega varstva v okviru upravnega spora.

10. Poleg tega pa imajo tožniki možnost zoper postopke in odločitve, sprejete s strani A., sprožiti civilne postopke. Njihov položaj (položaj družbenikov družb z omejeno odgovornostjo in samih družb) je namreč urejen in varovan z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in določbami družbene pogodbe. O morebitnih kršitvah teh pravic oziroma sporih v razmerju med družbenikom in družbo pa odločajo sodišča v rednih sodnih postopkih in je torej tožnikom tudi v pogledu zatrjevanih kršitev ustavno varovanih upravičenj iz naslova odvzema glasovalnih pravic sodno varstvo zagotovljeno.

11. Razen tega je treba opozoriti še na dejstvo, da je po določbah 478. člena ZTFI-1 tožbo zoper odločbo toženke treba vložiti v 15 dneh, kar po presoji sodišča velja tudi za tožbo, vloženo v konkretnem primeru. Sodno varstvo proti odločbam tožene stranke se namreč po izrecni določbi prvega odstavka 475. člena ZTFI-1 zagotavlja v postopku, ki je določen v tem zakonu. Za postopek sodnega varstva se po drugem odstavku istega člena določbe ZUS-1 uporabljajo le v primeru, če v tem zakonu ni določeno drugače. V konkretnem primeru je tožba vložena zaradi varstva ustavnih pravic in torej na podlagi določb ZUS-1, kar pa ne spreminja dejstva, da je tožba vložena zoper izpodbijano odločbo, v postopku nadzora po ZTFI-1, in da torej zanjo veljajo, tudi v pogledu rokov za tožbo, pravila tega postopka. Po navedbah tožeče stranke je pooblaščena odvetniška pisarna tožnikov izpodbijano odločbo prejela 27. 11. 2023. Enako izhaja iz podatkov o vročitvi odločbe (vročilnice), s katerimi razpolaga (in jih je sodišču posredovala) tožena stranka, tožba pa je bila, z ozirom na datum oddaje priporočene pošiljke na pošti, vložena dne 22. 12. 2023, kot to sledi iz podatkov sodnega spisa. To pa pomeni, da je bila vložena po poteku prekluzivnega roka (15 dni), ki je iztekel 12. 12. 2023 in je bila torej vložena prepozno. To pa je nadaljnji razlog za to, da se tožba zoper izpodbijano odločbo, tokrat na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, s sklepom zavrže. **K točki II izreka:**

12. Če sodišče tožbe iz vseh doslej navedenih procesnih razlogov ne sprejme v obravnavo, tudi ni podlage za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe. Procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe je namreč obstoj upravnega spora. Predlog za izdajo začasne odredbe je dopustno vložiti hkrati s tožbo ali po vložitvi tožbe, vse do pravnomočne odločitve o tožbi. Če pa tožba in s tem upravni spor nista dopustna, in se tožba, kot v konkretnem primeru, zavrže, je kot nedopusten treba zavreči tudi predlog za izdajo začasne odredbe.

**K točki III izreka:**

13. Ker je sodišče tožbo zavrglo, je odpadel tudi pravni interes A. za stransko intervencijo v postopku s tožbo, ki ga je priglasila z vlogo z dne 8. 1. 2024. Sodišče namreč glede spornega pravnega razmerja ni sprejelo vsebinske odločitve, ki bi lahko posegla v pravice A. ali v njene na zakon oprte neposredne koristi (drugi odstavek 19. člena ZUS-1), zato je tak predlog zavrglo.

**K točki IV izreka:**

14. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Po podatkih vpisnika se zadeva vodi pod opr. št. III U 207/2023. 2 Po podatkih vpisnika se zadeva vodi pod opr. št. III U 14/2024.