Jedro

Zaradi višjega osebnega dohodka ima nasprotni udeleženec večje možnosti kot predlagateljica, da poskrbi za svojo ustrezno namestitev. Poleg tega ne gre zanemariti tudi ravnanja nasprotnega udeleženca s predlagateljico, ki ga je potrebno upoštevati med "drugimi okoliščinami primera" (2. odst. 17. čl. ZSR), prav tako pomembnimi za odločitev o vprašanju, kdo izmed razvezanih zakoncev bo pridobil oz. obdržal stanovanjsko pravico na dotlej skupnem stanovanju.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlagateljičinemu predlogu ter njo določilo za imetnico stanovanjske pravice na stanovanju. Nasprotnemu udeležencu pa je naložilo izselitev iz spornega stanovanja, ko mu bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori. Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca.

Proti sklepu sodišča druge stopnje vlaga pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava nasprotni udeleženec. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi ter določi njega za imetnika stanovanjske pravice na spornem stanovanju, ali pa sklepa obeh sodišč razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Drugostopenjskemu sodišču očita, da v razlogih prihaja v nasprotje, ker se na eni strani strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča, na drugi pa pritrjuje pritožbi glede ugotovitev iz razveznega spisa in pomislekom, ki se nanašajo na izpraznitev stanovanja na H. Poleg tega ni odločilna okoliščina, kje živi oz. je živel sin strank tega postopka. Sin se namreč ni opredelil, pri katerem od staršev bi rad živel. Sicer že nekaj časa živi v tujini, predlagateljica pa naj bi mu prepovedala bivanje v spornem stanovanju. Življenje skupaj s sinom je nasprotnemu udeležencu preprečila sama predlagateljica, ker je zamenjala ključavnico na vhodnih vratih v stanovanje. Sodiščema očita še, da ne upoštevata, da je bilo stanovanje dodeljeno nasprotnemu udeležencu. Prav tako sodišči nista upoštevali podatkov o zdravstvenem stanju nasprotnega udeleženca, ki se nahajajo v spisu I P. Zdravstveno stanje se je nasprotnemu udeležencu še poslabšalo. Ker tako izpodbijana sklepa nimata razlogov o odločilnih dejstvih, je podana bistvena kršitev določb nepravdnega postopka.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in predlagajoči stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odst. 390. čl. ZPP in 37. čl. ZNP).

Revizija ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo tudi drugostopenjsko sodišče izhaja, da je bil eden izmed razlogov za razvezo zakonske zveze ravnanje nasprotnega udeleženca s predlagateljico. Ob tem je potrebno pojasniti, da pritožbeno sodišče ni sprejelo le ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se je nasprotni udeleženec navezal na drugo žensko, kar naj bi bil poglavitni razlog za razvezo zakonske zveze. Iz dejanskih ugotovitev sledi še, da je predlagateljica zamenjala ključavnico na vhodnih vratih spornega stanovanja, da nasprotni udeleženec zato ni prišel v stanovanje in da je do odhoda na začasno delo v Švico v tem stanovanju živel tudi sin strank tega postopka (odhod že polnoletnega sina strank je nasprotni udeleženec zatrjeval v pritožbi). Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili še, da ima nasprotni udeleženec večji osebni dohodek kot predlagateljica.

Ob tako ugotovljenih odločilnih dejanskih okoliščinah se revizijsko sodišče pridružuje presoji obeh sodišč, po kateri je za imetnico stanovanjske pravice na spornem stanovanju določena predlagatejica, nasprotnemu udeležencu pa je naložena izselitev iz spornega stanovanja, ko mu bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori (17. čl. ZSR, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 158. čl. SZ). Zaradi višjega osebnega dohodka ima nasprotni udeleženec večje možnosti kot predlagateljica, da poskrbi za svojo ustrezno namestitev. Poleg tega ne gre zanemariti tudi ravnanja nasprotnega udeleženca s predlagateljico, ki ga je potrebno upoštevati med "drugimi okoliščinami primera" (2. odst. 17. čl. ZSR), prav tako pomembnimi za odločitev o vprašanju, kdo izmed razvezanih zakoncev bo pridobil oz. obdržal stanovanjsko pravico na dotlej skupnem stanovanju.

Revidentu je potrebno ponovno pojasniti, da okoliščina, komu je bilo dodeljeno stanovanje, za odločanje o stanovanjski pravici po razvezi zakonske zveze v konkretnem primeru ni pomembna. Odločilno je razmerje med razvezanima zakoncema in njune stanovanjske potrebe. Če predlagateljica nima možnosti, da bi prišla do drugega stanovanja, morebiten slabši položaj nasprotnega udeleženca pri bivšem stanodajalcu zaradi tega, ker mu je bilo enkrat že dodeljeno stanovanje, na drugačno presojo ne more vplivati. Prav tako so neupoštevne revizijske trditve o zdravstvenem stanju nasprotnega udeleženca. Res je nasprotni udeleženec v odgovoru na predlog zatrjeval, da je njegovo zdravstveno stanje slabo. Toda teh svojih trditev v nadaljevanju postopka ni konkretiziral niti izrecno dokazoval. Če je kot dokaz v odgovoru na predlog med drugim navedel tudi spis I P, v katerem naj bi se po revizijskih trditvah nahajali tudi podatki o njegovem zdravstvenem stanju, v naraciji odgovora pa se izrecno sklicuje le na sodbo I P, ki mu nalaga izselitev iz stanovanja na H., takšnega dokaznega predloga ni mogoče šteti kot predloga za dokazovanje svojega slabega zdravstvenega stanja. Poleg tega tudi v pritožbi sodišču ni očital, da je dejansko stanje zato, ker ni ugotavljalo zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca, nepopolno ugotovilo. Zato je potrebno šteti, da svojega slabega zdravstvenega stanja nasprotni udeleženec v tem postopku ni dokazal. Revizijskih trditev o tem pa ni moč presojati, ker ob povedanem pomenijo izpodbijanje dejanskih ugotovitev, kar v revizijskem postopku ni dopustno (3. odst. 385. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Sodiščema tako ni moč očitati, da sta zagrešili absolutno bistveno kršitev določb nepravdnega postopka, ker v razlogih svojih sklepov nista navedli razlogov o odločilnih dejstvih. Iz uvodoma povzetih odločilnih dejanskih ugotovitev pa sledi tudi odgovor na zatrjevano nasprotje med razlogi sklepa pritožbenega sodišča. Uveljavljana bistvena kršitev določb nepravdnega postopka iz 13.tč. 2. odst. 354. čl. ZPP (v zvezi s 37. čl. ZNP) tako ni podana.

Glede na navedeno reviziji ni bilo moč ugoditi in jo je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl.ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).