Jedro

Posledica uspelega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ni prenehanje veljavnosti pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje nek pravni posel. Samo proti stečajni masi preneha učinkovati.

Priviligirano poplačilo lahko zahteva upnik samo iz posebne stečajne mase, na kateri je pridobil ločitveno pravico.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo izreklo, da je pravno dejanje stečajnega dolžnika - sklenitev pogodbe o asignaciji z dne 28.3.1991, brez pravnega učinka proti stečajni masi T. - v stečaju in toženi stranki naložilo, da mora vanjo vrniti 18.760.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi ter tožeči stranki povrniti pravdne stroške. Tako je razsodilo potem, ko je ugotovilo, da so izpolnjene vse predpostavke za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju.

Pritožbo tožeče stranke proti sodbi sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti sodbi sodišča druge stonje je tožena stranka pravočasno vložila revizijo. V njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, v posledici tega pa tudi nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj sodbi sodišč druge in prve stopnje, ali pa samo druge stopnje, razveljavi ter zadevo vrne ustreznemu sodišču v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list SFRJ štev. 84/89; v nadaljevanju: ZPPSL) je v 2. odstavku 116. člena določil, kdo je pasivno legitimiran v sporih zaradi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju. Ker je v obravnavanem primeru vložil tožbo sam stečajni dolžnik, jo je pravilno vložil proti toženi stranki kot osebi, proti kateri je bilo izpodbijano dejanje storjeno. Kot osebo, proti kateri je bilo izpodbijano dejanje storjeno, je namreč treba razumeti osebo, ki je imela od izpodbijanega dejanja neko premoženjsko korist (4. odst. 116. člena ZPPSL). To pa je tožena stranka imela.

Posledica uspelega izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju ni prenehanje veljavnosti pravnega posla, če je izpodbijano pravno dejanje nek pravni posel. Ta ostane v veljavi. Samo proti stečajni masi preneha učinkovati, in še to le v toliko, kolikor je potrebno za popolno poplačilo vseh v stečajnem postopku prijavljenih in ugotovljenih terjatev. To izhaja iz 4. odst. 116. člena ZPPSL, še jasneje pa iz podobnega instituta - izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj - ki ga ureja ZOR v 280. do 285. členu (glej zlasti 284. člen ZOR). Ker uspelo izpodbijanje pravnega dejanja v stečaju ne pomeni prenehanja veljavnosti pravnega posla, ni potrebno vložiti tožbe zoper vse njegove udeležence. Ne glede na navedeno pa je stvar upravičencev izpodbijanja, proti kateri osebi, glede katere so predpostavke izpodbijanja izpolnjene, bodo svoje upravičenje uveljavljali. Nujnega sosporništva ni na nobeni strani.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo vsa odločilna dejstva za zaključek, da je prišla tožena stranka v primerjavi z drugimi upniki z izpodbijanim pravnim dejanjem v ugodnejši položaj. Asignat je dolgoval tožeči stranki (asignantu) 18.760.000,00 SIT. Če jih na podlagi asignacije ne bi nakazal toženi stranki (asignatarju), bi jih moral plačati tožeči stranki. Za toliko bi bila njena stečajna masa večja. Ker pa jih je na podlagi nakazila plačal toženi stranki, je ta svojo terjatev proti tožeči stranki do te višine pokrila stoodstotno. Če nakazila ne bi bilo, bi jo v stečaju tožeče stranke pokrila samo v določenem manjšem odstotku - takšnem kot drugi upniki stečajnega dolžnika. Omenjeno stoodstotno pokritje terjatve, ki ima za posledico manjšo stečajno maso, za ostale upnike pa zaradi tega tudi poplačilo njihovih terjatev v nižjem odstotku, je tisti ugodnejši položaj tožene stranke v primerjavi z ostalimi upniki, istočasno pa tudi oškodovanje ostalih upnikov, ki pomeni izpolnitev objektivne predpostavke izpodbijanja iz 1. točke 3. odst. 112. člena ZPPSL.

Okoliščina, da ima morda tožena stranka plačilo terjatve zavarovano z zastavno pravico na nepremičninah tožeče stranke, na odločitev ne more vplivati. Priviligirano poplačilo lahko namreč zahteva samo iz posebne stečajne mase, na kateri je pridobila ločitveno pravico.

V reviziji uveljavljana zmotna uporaba materialnega prava ni podana. Ker je bilo materialno pravo tudi sicer pravilno uporabljeno, tekom postopka pa ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v 10. točki 2. odst. 354. člena ZPP (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.