Jedro

Tožena stranka bi morala tožničino vlogo, ne glede na njeno naslovitev, šteti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je narava vloge razvidna iz njene vsebine in priloženega zdravniškega potrdila. V kolikor pa ji narava tožničine vloge ni bila razumljiva, bi morala tožnico pozvati, da pomanjkljivost odpravi (67. člen ZUP) in o njej odločiti še pred izdajo izpodbijanega sklepa.

Materialni roki, ki določajo kdaj oziroma do kdaj je mogoče uveljaviti kakšno pravico, so določeni v materialnem predpisu, na katerem temelji uveljavljani zahtevek, zato rok, ki je določen z Razpisom, ki po svoji naravi ni predpis, ni materialni rok.

Izrek

1.Tožbi se ugodi, sklep Študentskih domov v Ljubljani, Pisarne za študentske domove, št. ... z dne 8.9.2008, se odpravi in se zadeva vrne Študentskim domovom v Ljubljani, Pisarni za študentske domove, v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora, odmerjene na 420,00 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe brez obresti, po izteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Obrazložitev

Študentski domovi v Ljubljani, Pisarna za študentske domove (v nadaljnjem besedilu: tožena stranka) je s sklepom, št. ... z dne 8.9.2008 (v nadaljnjem besedilu: izpodbijani sklep), kot prepozno zavrgla tožničino prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskem domu za študijsko leto 2008/2009. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je tožena stranka navedla, da je v 1. točki III. poglavja Razpisa za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih in pri zasebnikih za študijsko leto 2008/2009 (v nadaljnjem besedilu: Razpis) določeno, da morajo študenti prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskem domu priporočeno poslati oziroma osebno oddati v pristojni pisarni za študentske domove najkasneje do 20.08.2008. Navedeni rok je prekluzivne narave, zato je za prosilca pomembno spoštovanje le-tega, pravočasna prijava pa pomeni, da mora prosilec vlogo predložiti do roka in na način, ki je določen v Razpisu. Zamuda tega roka ima za posledico, da se prosilčeva vloga ne more obravnavati, saj roki v tovrstnih javnih razpisih niso podaljšljivi. Ker je tožnica prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskem domu oddala priporočeno po pošti dne 23.08.2008, je bila ta oddana prepozno in zato ni bil izpolnjen osnovni pogoj za njeno obravnavo. Tožena stranka je zato tožničino prošnjo zavrgla na podlagi 3. točke 1. odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami, v nadaljnjem besedilu: ZUP).

Zoper izpodbijani sklep se je tožnica pritožila, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pa je z odločbo, št. ... z dne 17.11.2008, njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Tožnica v tožbi navaja, da je prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskem domu res poslala dne 23.08.2008, po preteku roka iz Razpisa, vendar pa je dne 25.08.2008 toženi stranki poslala dopis, v katerem je obrazložila vzrok zakasnitve, skupaj z zdravniškim potrdilom, kot dokazom za svoje navedbe. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, ne da bi presojala razloge za tožničino zamudo, čeprav bi morala, skladno z določbami ZUP, tožničino vlogo obravnavati kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, še posebej zato, ker je tožnica prava neuka stranka. Navedeno je tožnica ugovarjala že v pritožbi, vendar se drugostopni organ do pritožbenih navedb ni opredelil. Tožena stranka je tako z izdajo izpodbijanega sklepa napačno uporabila materialno pravo in bistveno kršila določbe postopka, zato tožnica sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo poudarja, da gre v konkretnem primeru za podaljšanje bivanja v študentskem domu in ne za sprejem v študentski dom, v zvezi s katerim je v Razpisu izrecno določeno, da v kolikor nastanejo izjemne okoliščine, se lahko prošnja pošlje ali odda tudi po preteku roka iz Razpisa, kadarkoli med študijskim letom (1. točka II. poglavja Razpisa). Ker določbe Razpisa pri podaljšanju bivanja v študentskem domu te možnosti ne predvidevajo, se tožena stranka do navedb iz vloge z dne 25.08.2008 glede zamude roka sploh ni smela opredeliti. Iz navedene tožničine vloge ne izhaja, da gre za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pa tudi sicer bi bilo v tem primeru tovrstni predlog potrebno zavreči, saj stranka predlaga podaljšanje materialnega roka, vrnitev v prejšnje stanje pa se lahko predlaga le v zvezi z zamudo procesnih rokov, kar je poudarilo tudi Upravno sodišče RS v sodbi, opr. št. U 28/2005-7 z dne 7.9.2006. Nadalje tožena stranka navaja, da je tožnica postala stranka v postopku šele s prepozno vložitvijo prošnje, zato vrnitev v prejšnje stanje ni možna tudi iz tega razloga, saj bi sicer šlo za vrnitev postopka v fazo, ko tožnica sploh še ni bila stranka v postopku. Tožena stranka tudi poudarja, da je skrb za pravočasno oddajo prošnje na strani prosilca. Razpis je bil namreč objavljen že dne 27.05.2008, prošnjo pa je mogoče oddati tudi po pooblaščencu. Na podlagi vsega navedenega tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Med strankama ni sporno, da je tožnica prošnjo za podaljšanje bivanja v študentskem domu za študijsko leto 2008/2009 priporočeno po pošti oddala dne 23.08.2008, da je v Razpisu določeno, da je potrebno tovrstne prošnje priporočeno poslati oziroma osebno oddati pri toženi stranki do dne 20.08.2008 ter nadalje, da je tožnica dne 25.08.2008 toženi stranki poslala vlogo, v kateri je navedla, da je rok za oddajo prošnje zamudila, ker si je poškodovala oko in je zaradi tega pozabila na vse obveznosti. Vlogi je priložila zdravniško potrdilo z dne 19.08.2008. Sporno pa je, ali je bila tožena stranka dolžna navedeno vlogo z dne 25.08.2008 obravnavati in o njej odločiti kot o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Po presoji sodišča bi morala tožena stranka tožničino vlogo z dne 25.08.2008, ne glede na njeno naslovitev, šteti za predlog za vrnitev v prejšnje stanje, saj je narava vloge razvidna iz njene vsebine in priloženega zdravniškega potrdila. V kolikor toženi stranki narava tožničine vloge z dne 25.08.2008 ni bila razumljiva, bi morala tožnico pozvati, da pomanjkljivost odpravi (67. člen ZUP) in o njej odločiti še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Tožena stranka namreč deluje na upravnem področju, ki je urejeno s posebnim zakonom, to je z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/06-UPB3 s spremembami, v nadaljnjem besedilu: ZVis). Ker ZVis postopka odločanja o subvencioniranem bivanju študentov (73b. člen) posebej ne ureja, je potrebno v tej zadevi postopati po določbah ZUP (2. in 3. člen ZUP). Posamezna vprašanja postopka se namreč lahko za določeno upravno področje drugače uredijo le z zakonom, zato se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe Razpisa v zvezi s postopkovnimi določili pri obravnavanju tožničine vloge.

Za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa pa je bistveno tudi vprašanje ali je z zamudo roka, določenega v Razpisu, tožnica izgubila pravico do vložitve prošnje za podaljšanje bivanja v študentskem domu, saj pride institut vrnitve v prejšnje stanje v poštev samo pri zamudi procesnih rokov. Tožena stranka, ki se sklicuje na stališče zavzeto v sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. U 28/2005-7 z dne 7.9.2006, zatrjuje, da je navedeni rok po svoji naravi materialni rok. Materialni roki, ki določajo kdaj oziroma do kdaj je mogoče uveljaviti kakšno pravico so določeni v materialnem predpisu, na katerem temelji uveljavljani zahtevek. V konkretnem primeru sta materialna predpisa ZVis in Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov (Uradni list RS, št. 22/01 in 35/06), ki pa roka za vložitev prošnje za podaljšanje bivanja v študentskem domu, ne določata. To pa pomeni, da rok, ki je določen z Razpisom, ki po svoji naravi ni predpis, ni materialni rok. Zato sodišče ni sledilo stališču sprejetemu v sodbi, na katero se sklicuje tožena stranka.

Ker je sodišče na podlagi zgoraj navedenega ugotovilo, da je tožena stranka z izdajo izpodbijanega sklepa, ne da bi odločila o tožničinem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, kršila pravila postopka, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa, je tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo po 3. točki 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1). Tožena stranka, ki ji je zadeva vrnjena v ponoven postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1), bo morala v skladu s 4. odstavkom istega člena izdati nov upravni akt tako, da bo primarno odločila o tožničini vlogi z dne 25.08.2008 kot o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, skladno z določbami od 103. do 108. člena ZUP, in nato, upoštevajoč odločitev glede vrnitve v prejšnje stanje, odločiti o tožničini prošnji za podaljšanje bivanja v študentskem domu z dne 23.08.2008. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji.

K točki 2 izreka: Tožnica je s tožbo predlagala tudi, da sodišče toženi stranki naloži plačilo njenih stroškov upravnega spora. Sodišče je na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 njenemu predlogu ugodilo in višino stroškov odmerilo v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07) tako, da je tožnici, ki jo zastopa odvetnica, v tej zadevi, ki je bila rešena na seji, priznalo 350,00 EUR in 20 % DDV. Toženi stranki je določilo 15 dnevni rok izpolnitve obveznosti na podlagi 2. odstavka 313. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07-UPB3 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, prvi dan po preteku tega roka pa začnejo teči tudi zakonske zamudne obresti.