Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 721/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.721.2016 Civilni oddelek

predlog za oprostitev plačila sodne takse trditveno in dokazno breme izjava o premoženjskem stanju neresnični podatki zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe
Višje sodišče v Ljubljani
25. marec 2016

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse. Pritožnik je trdil, da je njegovo premoženjsko stanje slabo in da upravičeno prejema socialno pomoč. Sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni pravilno preverilo premoženjskega stanja tožnika in da zgolj ugotovljena neresničnost podatkov v izjavi ne zadošča za zavrnitev predloga za oprostitev. Pritožbeno sodišče je odločilo, da mora sodišče prve stopnje ponovno presoditi, ali je tožnik upravičen do oprostitve plačila sodne takse, ob upoštevanju dejanskega premoženjskega stanja.
  • Neresničnost podatkov v izjavi o premoženjskem stanjuAli lahko sodišče zavrne predlog za oprostitev plačila sodne takse zgolj na podlagi ugotovljene neresničnosti podatkov v izjavi o premoženjskem stanju?
  • Preverjanje premoženjskega stanjaKako mora sodišče preveriti premoženjsko stanje stranke, preden sprejme sklep o neresničnosti podatkov v izjavi?
  • Utemeljenost pritožbeAli je pritožba tožnika utemeljena glede na dejstvo, da sodišče prve stopnje ni pravilno preverilo njegovega premoženjskega stanja?
  • Odgovornost za neresnične podatkeKakšne so posledice za stranko, ki poda neresnične podatke v izjavi o premoženjskem stanju?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sklep o tem, da je tožnik v izjavi dal neresnične podatke, lahko sodišče naredi le, če premoženjsko stanje stranke preveri na način, ki ga predvideva četrti odstavek 12. člena ZST-1. Zgolj dvom za tak sklep ne zadošča. Zgolj ugotovljena neresničnost podatkov v izjavi o premoženjskem stanju ne zadošča za zavrnitev predloga za oprostitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

2. Tožnik, ki vlaga pritožbo, predlaga spremembo odločitve tako, da bo plačila sodne takse oproščen, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Meni, da je odločitev, ki jo je sodišče sprejelo na podlagi izjav tožnika na glavni obravnavi oziroma med postopkom na prvi stopnji, nepravilna. Izpostavlja, da ima država vse podatke o njegovem finančno-premoženjskem stanju in da upravičeno prejema socialno pomoč. Nima stanovanja in je prijavljen na naslovu CSD. Nima nobenih dodatnih virov zaslužka. Res je v izjavah med postopkom na prvi stopnji kot tudi v sami pritožbi navajal dejstva o preteklem dobrem finančnem stanju, ki mu je omogočalo različne dejavnosti, med drugim tudi posojilo v višini 70.000,00 EUR, vendar pa ga je dolg tožene stranke pahnil na rob preživetja. Izgubil je svoje premoženje oziroma prihranke in s tem bodoče dohodke. Moral se je izseliti iz najemniškega stanovanja, saj ni bil sposoben odplačevati najemnine. Ravno zaradi svojega socialnega položaja je bil pred sodiščem prve stopnje oproščen plačila sodne takse, za pritožbeni postopek, čeprav razen socialne pomoči drugega premoženja nima, pa je bil predlog zavrnjen. Opozarja še, da sodišče prve stopnje njegovega premoženjskega stanja ni preverilo, bilo pa je preverjeno v postopku za pridobitev brezplačne pravne pomoči. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče odloča o predlogu za oprostitev plačila sodne takse na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1). Ta mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. To izjavo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Del izjave o premoženjskem stanju je tudi izjava predlagatelja, da so vsi podatki v vlogi (izjavi o premoženjskem stanju) resnični, točni in popolni, ter da so v vlogi navedeni vsi dohodki in prejemki vlagatelja in njegovih družinskih članov. Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi, jih po uradni dolžnosti preveri (četrti odstavek 12. člena ZST-1).

5. Sodna praksa je glede na takšno zakonsko ureditev zavzela stališče, da je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja, in stališče, da je treba v primeru, če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev. Vendar pa povzeti stališči ne pomenita, da lahko sodišče zaključek o neresničnih podatkih v izjavi o premoženjskem stanju opre zgolj na resen dvom v njihovo resničnost, prav tako pa ne, da lahko sodišče zavrnitev predloga za oprostitev utemelji le z ugotovljeno neresničnostjo podatkov v izjavi.

6. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje sodišču prve stopnje, da vsaj en del tožnikovih izjav (to je izjav, v katerih pritožnik govori, da je lastnik hiše v Ljubljani in da hodi po kazinojih)(1) vzbuja dvom v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju. V njej, za razliko od tega, kar je povedal ob zaslišanju, zanika kakršnokoli lastništvo nepremičnin, vozil oziroma drugega premoženja. Vendar pa zgolj na podlagi tožnikove drugačne izjave ob zaslišanju še ni mogoče narediti sklepa, da je tožnik v izjavi o premoženjskem stanju res dal napačne podatke. Ni namreč mogoče spregledati, da je bila izjava ob zaslišanju morda namenjena potrebam same pravde, niti dejstva, da pritožnik razpolaga z odločbo, ki izkazuje njegovo upravičenje do denarne socialne pomoči. Sklep o tem, da je tožnik v izjavi dal neresnične podatke, bi zato sodišče lahko naredilo le, če bi premoženjsko stanje stranke preverilo (na način, ki ga predvideva četrti odstavek 12. člena ZST-1) in pri tem ugotovilo neskladje. Zaključek o tem je zato vsaj preuranjen.

7. Pritožbeno sodišče pa opozarja tudi na zmotno materialnopravno stališče, da že ugotovljena neresničnost podatkov v izjavi o premoženjskem stanju zadošča za zavrnitev predloga za oprostitev. 11. člen ZST-1 podlage za to ne daje. V drugem odstavku 12. člena ZST-1 je sicer predvidena kazenska in premoženjska odgovornost stranke, ki da izjavo, vendar pa odločanje o taksni oprostitvi ne vključuje tudi odločanja o takšni odgovornosti.(2) Predloga za taksno oprostitev pa (zgolj) zaradi neresničnih podatkov ni mogoče zavrniti niti na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZST-1. Tudi v primeru naknadne razveljavitve sklepa o oprostitvi zaradi neresničnih podatkov, je namreč sodišče dolžno ugotavljati, ali je stranka (dvojno) takso zmožna plačati.(3) Predlog za oprostitev plačila sodne takse je torej mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse (ob uradoma ugotovljenih podatkih) ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati. Te presoje pa prvostopenjsko sodišče v tej zadevi (še) ni opravilo.

8. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena. Ker je zaradi zmotne uporabe 11., 12. in 13. člena ZST-1 ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje, je pritožbeno sodišče vloženi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V njem bo moralo, po preverjanju podatkov o premoženjskem stanju, ponovno presoditi, ali je pritožnik, glede na morebiti ugotovljeno premoženje in dohodke, upravičen do popolne (ali delne) oprostitve plačila sodne takse.

Op. št. (1): Izjave o premoženju, ki ga je tožnik nekoč imel, na presojo njegovega sedanjega premoženjskega stanja ne morejo vplivati.

Op. št. (2): Primerjaj sklep VS RS I Up 55/2015 z dne 11. 11. 2015. Op. št. (3): Primerjaj VSK I Ip 118/2011, VSL II Cp 3345/2015.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia