Jedro

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožba vsebovala vse, kar je bilo treba za obravnavanje (podanih je bilo dovolj dejstev in dokazov, da je bilo mogoče ugotoviti, kaj tožnica zahteva od toženke in s čim to zahtevo utemeljuje), o dokazanosti odločilnih dejstev pa se sodišču ni bilo treba izreči. Z izostankom z naroka je bila namreč vzpostavljena fikcija pripoznave zahtevka, se pravi, da je zahtevek utemeljen. Izvedba dokaznega postopka in ocena izvedenih dokazov v sodbi zato nista bili potrebni.

Izrek

I. Pritožba B. A. se zavrže. II. Dopolnitev pritožbe tožene stranke se zavrže. III. Pritožba tožene stranke zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave ugodilo zahtevku za plačilo 1.040,43 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in toženki naložilo povrnitev tožničinih stroškov postopka.

2. Toženka (A. A.) in B. A. v pritožbi zoper sodbo uveljavljata pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagata, naj pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in tožbo zavrže kot nepopolno.

Trdita, da tožnica ni dokazala, da je imenovana za upravnika in tega, da sta bili pogodbi z dne 4. 12. 1997 in 7. 3. 2005 sprejeti po postopku, ki ga je navedla v tožbi. Obe pogodbi je spisala tožnica sama brez vednosti in odobritve lastnikov. Sodišče je ugodilo zahtevku, ne da bi videlo en sam dokaz o statusu tožnice in pogodbah, kar sta zahtevala v odgovorih na tožbo. Ker ni želelo preveriti dejanskega stanja, je storilo kaznivo dejanje. Tožnica ni predložila dokazov o obstoju soglasja za sklenitev pogodbe o upravljanju. Pritožbo bosta dopolnila po 29. 8. 2023, ker odhajata na dopust. Sodišče naj upošteva vse odgovore na tožbo in priložene dokaze, posebej pa vloge, vložene 5. 6., 19. 6. in 26. 6. 2023. V dopolnitvi pritožbe bodo posredovani pisni dokazi.

3. 4. 9. 2023 sta vložila še dopolnitev pritožbe.

4. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

5. Pritožba B. A. ni dovoljena. Pritožba toženke zoper sodbo ni utemeljena. Dopolnitev pritožbe je prepozna.

_O pritožbi B. A._

6. Pritožbo zoper sodbo na podlagi pripoznave je poleg toženke vložil tudi B. A. Ker se izpodbijana odločitev nanaša le na toženko, B. A. nima pravnega interesa za njeno izpodbijanje. Njegova pritožba zato ni dovoljena in jo je pritožbeno sodišče zavrglo (3. odst. 343. čl. v zvezi s 442. čl. ZPP1).

_O pritožbi toženke zoper sodbo na podlagi pripoznave_

7. Izpodbijana sodba na podlagi pripoznave je bila izdana v sporu majhne vrednosti. V takem postopku izdana odločba se sme izpodbijati v 8 dneh in le zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

8. Sodba je bila toženki vročena 12. 8. 2023 (tj. po izteku 15-dnevnega roka od prejema obvestila o prejeti sodbi, ki ji je bilo puščeno v hišnem predalčniku dne 28. 7. 2023). Zaradi sodnih počitnic je pritožbeni rok začel teči 16. 8. 2023 (4. odst. 83. člena ZS2), iztekel pa se je 23. 8. 2023. Pritožba toženke, ki je bila vložena 17. 8. 2023 je zato pravočasna, dopolnitev pritožbe, ki je bila vložena 4. 9. 2023, pa je prepozna. Pritožbeno sodišče je dopolnitev pritožbe zato zavrglo (1. tč. 365. čl. ZPP) in vsebinsko obravnavalo le pritožbo z dne 17. 8. 2023. 9. Sodišče prve stopnje je odločitev o izdaji sodbe na podlagi pripoznave oprlo na 3. odst. 454. čl. ZPP (v povezavi s 316. čl. ZPP), po katerem sodišče v primeru, če tožena stranka, ki je zahtevala izvedbo naroka, na narok ne pride, izda sodbo na podlagi pripoznave. Odločitev je pravilna.

10. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je bila tožba popolna; da toženka na narok ni pristopila in za odsotnost ni izkazala opravičenega razloga; da preložitev naroka niti iz drugih razlogov ni bila potrebna, in da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP).

11. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožba vsebovala vse, kar je bilo treba za obravnavanje (podanih je bilo dovolj dejstev in dokazov, da je bilo mogoče ugotoviti, kaj tožnica zahteva od toženke in s čim to zahtevo utemeljuje), o dokazanosti odločilnih dejstev pa se sodišču ni bilo treba izreči. Z izostankom z naroka je bila namreč vzpostavljena fikcija pripoznave zahtevka, se pravi, da je zahtevek utemeljen. Izvedba dokaznega postopka in ocena izvedenih dokazov v sodbi zato nista bili potrebni.

12. Pritožba, ki jo je toženka (pravočasno) vložila zoper sodbo, je po povedanem neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku. 2 Zakon o sodiščih.