Jedro

Ni mogoče trditi, da je postopek po ZPND predstavljal de facto kazensko preiskavo pod krinko nekazenskega postopka, je pa po presoji pritožbenega senata izpolnjen drugi alternativni pogoj, namreč da je bila dejavnost uradnih oseb CSD usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz Poročila Centra za socialno delo (CSD) z dne 15. 6. 2022 izloči izjava „g. A. A. je na razgovoru povedal, da [...].“

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog obdolženega A. A., vložen po zagovorniku dne 2. 3. 2023, za izločitev dokazov - poročila Centra za socialno delo (CSD) z dne 15. 6. 2022 in vseh drugih dokazov, ki so bili pridobljeni na njegovi podlagi.

2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izločitev dokazov.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ne drži, da sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Iz 5. točke obrazložitve je razvidna presoja konkretnih okoliščin, in sicer, da je obdolženi sporno izjavo podal dne 25. 4. 2022 na Centru za socialno delo (CSD), ki je izvajal postopek v okviru nalog po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), pri čemer se subsidiarno uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). CSD ima pristojnost (in dolžnost) zbiranja podatkov in izjav udeležencev za potrebe s svoje strani vodenih postopkov, ob tem pa ni vezan na določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Izjava obdolženega s strani CSD ni bila pridobljena nezakonito, niti pod prisilo, temveč jo je navedeni organ pridobil ob izvrševanju svojih nalog v povezavi z 10. in 14. členom ZPND. Prav tako CSD v tem postopku ni ravnal na podlagi navodila ali zahteve policije in tako ni šlo za usmerjano, prikrito zbiranje dokazov in izjav za potrebe morebitnega kasnejšega kazenskega postopka. Sodišče je nadalje obrazložilo, da je bil sum od 22. 4. 2022 že skoncentriran na obdolženega, vendar je bila njegova izjava pridobljena izvorno v postopku, ki se ne ravna neposredno po določbah in ZKP, zato ni mogoče govoriti o dokazu, pridobljenem s kršitvijo določb kazenskega postopka niti ne ustavno zagotovljenih mu pravic in temeljnih svoboščin pred organom socialnega skrbstva. Pritožbeno zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP zato ni izkazana.

5. Pritožnik pa ima prav, da navedeni razlogi niso pravilni in ne utemeljujejo dovoljenosti tega dokaza v konkretnem kazenskem postopku. Eno izmed temeljnih jamstev iz 29. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava) je, da obdolženi ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje, ali priznati krivde – tako imenovan privilegij zoper samoobtožbo. Ustavno sodišče RS je v odločbi Up-1293/08 z dne 6. 7. 2011 zavzelo stališče, da je za uporabo tega jamstva ključen dejanski začetek kazenskega postopka, to je osredotočenost suma na konkretno osebo, in ne, kdaj je bil kazenski postopek formalno uveden. Zato se domet privilegija razteza na vse tiste postopke, v katerih se pod krinko inšpekcijskega ali nadzornega postopka _de facto_ vrši kazenska preiskava oziroma v katerih je dejavnost uradnih oseb usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Drugačno stališče bi pomenilo obid ustavnopravnih jamstev.

6. V obravnavani zadevi je oškodovanka B. B. dne 11. 4. 2022 na CSD podala izjavo, kjer je navedla, da obdolženi o njej v pričo otrok med drugim govori, da bo pobegnila v Iran, kjer se bo fukala z muslimani, da ji je zelo všeč, ko jo porivajo od zadaj v rit, ven in not, in da se je že fukala z Iranci. Nadalje je povedala, da z njunim mladoletnim sinom C. manipulira, da ji je obdolženi povedal, da jo bo očrnil pred otrokoma, da jo bosta zasovražila, da bo vlagal postopke na sodišču, da jo bo finančno izčrpal in ji grozil, da ji bo vzel porodniško za mladoletno hči D. (priloga A1/1). CSD je v zvezi s tem dne 22. 4. 2022 na Policijsko postajo ... poslal pisno prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja nasilja v družini (priloga A1). Kot izhaja iz spornega poročila z dne 15. 6. 2022 (priloga A1/8) je CSD dne 25. 4. 2022 v okviru nalog po ZPND domnevnemu povzročitelju A. A. nudil pomoč. Ta je na razgovoru [povedal, da ...]. Iz poročila ne izhaja, da bi bil obdolženi pred podajo izjave poučen o privilegiju zoper samoobtožbo. Dne 5. 5. 2022 je na CSD potekal sestanek multidisciplinarnega tima zarad preprečevanja nasilja v družini v tej zadevi, kjer so bili prisotni oškodovanka, socialni delavki in policist (priloga A1/3).

7. Pritožbeni senat pojasnjuje, da obravnava v postopku po ZPND že po naravi stvari nakazuje na sum izvršitve protipravnih ravnanj, tudi kaznivih dejanj (glej 3. člen ZPND - opredelitev nasilja v družini). Pritožnik ob tem tudi pravilno opozarja na določbe 145. člena ZKP, da so vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili dolžni naznaniti kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje (prvi odstavek navedenega člena) in da morajo obenem z ovadbo organi in organizacije iz prejšnjega odstavka navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter druga dokazila (drugi odstavek navedenega člena). Drži sicer obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da je CSD v tej zadevi avtonomno vodil postopek po ZPND, v katerem se neposredno ne uporabljajo določbe ZKP, vendar pa je to stališče z vidika zagotavljanja privilegija zoper samoobtožbo, kakor je to opredelilo Ustavno sodišče v zgoraj navedeni odločbi, preozko.

8. CSD je namreč že 22. 4. 2022, torej še pred pridobitvijo sporne izjave, na podlagi oškodovankinih navedb zoper obdolženca podal kazensko ovadbo na policijo. To pomeni, da je bil od tedaj dalje sum osredotočen na obdolženega, kar predstavlja kritično točko, ko prične privilegij zoper samoobtožbo varovati obdolženca. Kot je jasno razvidno iz spornega poročila, je tudi CSD obdolženega ob pridobivanju njegove izjave dne 25. 4. 2022 obravnaval kot domnevnega povzročitelja.

9. Na podlagi povedanega sicer ni mogoče trditi, da je postopek po ZPND predstavljal _de facto_ kazensko preiskavo pod krinko nekazenskega postopka, je pa po presoji pritožbenega senata izpolnjen drugi alternativni pogoj, namreč da je bila dejavnost uradnih oseb CSD usmerjena v zbiranje podatkov za kasnejši kazenski postopek. Skladno s prvim odstavkom 145. člena ZKP je bil CSD kot državni organ dolžan zoper obdolženega podati kazensko ovadbo, kar je tudi storil. Zatem je pridobil obdolženčevo izjavo, ki jo je po zaprosilu prav tako posredoval policiji. Ob tem tudi ni dvoma, da se je obdolženi s podano izjavo samoobremenil, saj [...].

10. Upoštevaje vse navedeno je obdolženi torej po tem, ko je bil zoper njega osredotočen sum storitve očitanega kaznivega dejanja nasilja v družini, podal zase obremenilno izjavo, ne da bi bil pred tem ustrezno poučen o pravici do molka. Uporaba te izjave kot dokaza v kazenskem postopku zoper obdolženega bi zato predstavljala nedopusten obid njegovih pravnih jamstev v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave. Skladno s povedanim gre zato za nedovoljen dokaz, ki ga je na podlagi drugega odstavka 18. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 83. člena ZKP treba izločiti iz spisa.

11. Pritožbeni senat ob tem iz spisa ni izločil celotnega poročila CSD z dne 15. 6. 2022, temveč zgolj tretji odstavek, ki se nanaša na obdolženčevo izjavo, saj poročilo sicer glede na preostalo vsebino ne predstavlja nedovoljenega dokaza. Zagovornik nadalje v pritožbi, kot tudi ne v predlogu za izločitev dokazov z dne 2. 3. 2023 (priloga B3), ni konkretiziral, kateri so še tisti drugi dokazi, pridobljeni na podlagi tega poročila, ki naj bi jih bilo treba izločiti iz spisa. Pritožbeni senat je zato na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbi zagovornika delno ugodil in izpodbijani sklep spremenil, kot izhaja iz izreka tega sklepa.