Jedro

Obravnavana zadeva je nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času trajanja posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka, to je epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - koronavirus.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se zavrne prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v postopku, ki se pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju vodi pod opr. št. I 172/2020. 2. Tožnica je vložila tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Toženka ni odobrila BPP, saj naj bi tožnica razpolagala z nepremičnino večje vrednosti. Nepremičnina ne izkazuje po GURS realne cenitve, poleg tega je objekt obremenjen in za tožnico predstavlja le breme. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in jo spremeni v korist tožnice.

3. Po prejemu upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je tožbo treba zavreči kot prepozno.

4. Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Rok za tožbo je prekluziven in ga ni mogoče podaljšati. To pomeni, da tožbe po poteku roka ni več mogoče vložiti in da zamuda roka narekuje zavrženje tožbe (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

5. V obravnavani zadevi je bil upravni postopek končan z izpodbijano odločbo, ki je bila po podatkih upravnega spisa tožnici vročena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Po tretjem odstavku 87. člena ZUP v primeru, če se vročitev ne da opraviti osebno tistemu, kateremu je namenjena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. V skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP velja vročitev po tretjem odstavku istega člena za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem predalčniku naslovnika.

6. Iz sporočila o prispelem pismu, potrjenega s podpisom vročevalca, je razvidno, da je bila tožnica dne 27. 11. 2020 obveščena o prispelem priporočenem pismu, ki je vseboval odločbo, ter da ji je bila tega dne poizkušena vročitev pisma. Ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, je bila tožnica v sporočilu obveščena, kje se pismo nahaja in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka (institut vročitve s fikcijo). Iz sporočila je nadalje razvidno, da tožnica priporočenega pisma ni dvignila v 15-ih dneh, zato je bilo pismo dne 14. 12. 2020 vloženo v hišni predalčnik.

7. V četrtem odstavku 87. člena ZUP je določeno tako, kot je navedeno tudi na sporočilu o prispelem pismu, torej da če naslovnik dokumenta, ki se vroča osebno, ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. To pomeni, da je 15-dnevni rok za prevzem pisma iztekel 12. 12. 2020. Sodišče ob tem dodaja, da je glede na določbe 87. člena ZUP pravno irelevanten dan, ko je pismo (če ga naslovnik ne prevzame v 15-ih dneh) puščeno v hišnem predalčniku, saj na ta dan zakon ne veže nobenih pravnih posledic (tako tudi ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča RS, na primer sklep I Up 94/2015 z dne 20. 5. 2015).

8. V obravnavani zadevi je bila torej vročitev odločbe opravljena 12. 12. 2020. Od naslednjega dne, torej od 13. 12. 2020, je treba šteti začetek teka tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki je iztekel 11. 1. 2021. Iz podatkov na pisemski ovojnici je razvidno, da je tožnica tožbo priporočeno po pošti oddala šele dne 1. 3. 2021, zato je tožba vložena prepozno.

9. Na tek roka za vložitev tožbe dejstvo, da so od 16. 11. 2020 veljali posebni ukrepi zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), ne vpliva. Prvi odstavek 83.a člena ZS določa, da ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih, ki v večjem obsegu omejujejo redno izvajanje sodne oblasti, posamezna ali vsa sodišča poslujejo v skladu s 83. členom ZS, o čemer odloči predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z odredbo. ZS v tretjem odstavku 83. člena določa, da v času sodnih počitnic procesni roki (med katere spada tudi rok za vložitev tožbe v upravnem sporu) ne tečejo, razen v zadevah, ki so kot nujne opredeljene v drugem odstavku tega člena zakona. Drugi odstavek istega člena ZS v 1. do 8. točki našteva zadeve, ki se po tem zakonu štejejo za nujne, v 9. točki pa določa, da so nujne tudi druge zadeve, za katere tako določa zakon. Tak zakon je tudi Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve po ZBPP, kakršna je bila tudi obravnavana, v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. Pri tem velja še poudariti, da predsednik Vrhovnega sodišča RS z odredbo1, izdano v času trajanja posebnih ukrepov, zadev po ZBPP ni izločil kot nujnih in so bile tako zadeve po ZBPP ves čas trajanja posebnih ukrepov nujne. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu je torej tekel ves čas.

10. Glede na navedeno je obravnavana zadeva nujna v smislu 9. točke drugega odstavka 83. člena ZS, zato je rok za vložitev tožbe v tem upravnem sporu tekel tudi v času trajanja posebnih ukrepov zaradi nastanka izrednega dogodka, to je epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - koronavirus. Ker se je rok za vložitev tožbe (11. 1. 2021) iztekel pred vložitvijo tožbe (1. 3. 2021), je sodišče tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.

11. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici poročevalki kot predsednici senata na podlagi petega odstavka 59. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1. 1 Uradni list RS, št. 165/2020 z dne 13. 11. 2020.