Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je, ker tožnik ukaza ni (pravočasno) izvršil, podana težja kršitev vojaške discipline, opredeljena v 6. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr – odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni v točki II izreka, tako da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je toženi stranki dolžna plačati tožeča stranka, zniža na 645,33 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo odločb toženke št. ... z dne 18. 2. 2021 in št. ... z dne 8. 12. 2020 (točka I izreka sodbe). Tožniku je naložilo, da toženki plača pravdne stroške v višini 1.327,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka II izreka sodbe).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da letnega dopusta ni izrabil po svoji volji, ampak po odredbi nadrejenega delavca (ukazu stotnika A. A.), in da ni bilo določeno, v kakšnem roku mora ukaz izpolniti. Rok ne izhaja iz odločb toženke niti toženka tovrstnih navedb pred sodiščem prve stopnje ni podala. Sodišče prve stopnje je dejstva ugotavljalo izven trditvene podlage. Toženka je dopolnjevala očitke o kršitvi vojaške discipline; z izpodbijanima odločbama tožniku ni očitala, da bi nadrejeni delavec od njega zahteval, da uredi svoj status v sistemu ARDČ. To potrjuje, da tožniku ni bilo jasno, kaj se od njega zahteva (nejasna vsebina ukaza). Izpodbijana odločitev ne sledi sodni praksi (sodba VDSS Pdp 552/2021) oziroma stališču, da nadaljnje obveščanje o razlogu za izostanek z dela ni potrebno. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo B. B. Tožnik je dokazoval dejstva, bistvena za odločitev, glede prizadevanja za razjasnitev situacije po prejemu nezakonitega ukaza. Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o pravdnih stroških. Toženki je priznalo previsoke stroške, pri čemer ni upoštevalo, da gre za neocenljivo zadevo oziroma da je bila vrednost spornega predmeta določena v višini 5.000,00 EUR. Neutemeljeno ji je priznalo stroške za posvet s stranko, ki so že zajeti v ostalih postavkah, in stroške za sestavo treh pripravljalnih vlog, od katerih dve nista bili potrebni. Toženka bi navedbe lahko podala v odgovoru na tožbo oziroma eni pripravljalni vlogi. Že sodišče prve stopnje njene 3. in 4. pripravljalne vloge ni upoštevalo. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma podredno jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo pritožbenemu sodišču predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba.

6. Sodišče prve stopnje je navedlo razloge za pravilno odločitev, da predlog tožnika za zaslišanje priče B. B. zavrne (točka 3 obrazložitve sodbe), pri čemer gre za razloge, ki so ustavno dopustni – zaslišanje priče je tožnik predlagal za dejstva, ki za odločitev niso bistvena, in sicer glede zatrjevane pravne zmote (da tožnik ni vedel, da mora vpisati zahtevo za izrabo letnega dopusta v sistem avtomatske registracije delovnega časa – ARDČ) oziroma glede stališč oziroma nasvetov, ki so mu bili podani s strani sindikata ter prizadevanj za razjasnitev situacije po prejemu zatrjevano nezakonitega ukaza.

7. V pritožbi tožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je dejstva ugotavljalo izven trditvene podlage, in ponavlja svoje navedbe iz dosedanjega postopka, da je toženka navedbe spreminjala oziroma da je očitke o kršitvi vojaške discipline nedopustno širila. Očitek glede ugotavljanja dejstev izven trditvene podlage se nanaša na vprašanje, v kakšnem roku bi moral tožnik ukaz izvršiti, v zvezi s katerim je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je povsem jasno, da bi moral zahtevo za izrabo letnega dopusta vnesti v sistem ARDČ pred samo izrabo. Tovrstne navedbe je toženka podala v 2. pripravljalni vlogi z dne 7. 7. 2022 ("preden nastopi izrabo letnega dopusta").

8. Toženka svojih navedb pred sodiščem prve stopnje ni spreminjala niti ni dopolnjevala očitkov o kršitvi vojaške discipline. Z navedbami glede urejanja statusa za nazaj je v 2. pripravljalni vlogi z dne 7. 7. 2022 odgovarjala na tožnikove navedbe, podane v 1. pripravljalni vlogi z dne 20. 6. 2022. 9. Sodišče prve stopnje je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev. Pritožbeno sodišče sledi razlogom, kot jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, in glede na ostale pritožbene navedbe dodaja, kot sledi.

10. Ali je tožnik v spornem obdobju letni dopust izrabil po svoji volji, kot je njegove navedbe povzelo sodišče prve stopnje, ali po odredbi (ukazu), je za odločitev nebistveno. Bistveno je, da mu je nadrejeni v zvezi s tem izdal ukaz za vnos zahteve za izrabo letnega dopusta v sistem ARDČ, ki ga tožnik ni izvršil. Pred sodiščem prve stopnje ni navedel, da bi ga, ampak je podal navedbe glede nedoločenosti roka za izvršitev, ki jih ponavlja v pritožbi. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju v izpodbijani sodbi, da je jasno, da se to stori pred samo izrabo letnega dopusta.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da bi tožnik, če je menil, da gre za nezakonit ukaz, moral ravnati drugače, kot je. Pri tem je upoštevalo, da mora vojaška oseba ukaz izvršiti brez ugovarjanja, razen v primerih, ki jih določata ZObr in ta zakon, ko lahko izvršitev ukaza odkloni (prvi odstavek 32. člena Zakona o službi v Slovenski vojski – ZSSloV; Ur. l. RS, št. 68/2007 in nadalj.), oziroma da lahko vojaška oseba zoper ukaz ugovarja po službeni poti, vendar ga mora izvršiti brez odlašanja (tretji odstavek 32. člena ZSSloV).

12. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je, ker tožnik ukaza ni (pravočasno) izvršil, podana težja kršitev vojaške discipline, opredeljena v 6. točki četrtega odstavka 57. člena Zakona o obrambi (ZObr; Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadalj.) – odklonitev, neizvršitev ali nepopolna izvršitev sprejetega akta vodenja ali poveljevanja.

13. Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na stališča Višjega delovnega in socialnega sodišča v sodbi Pdp 552/2021 z dne 6. 1. 2022, da nadaljnje obveščanje o razlogu za izostanek z dela ni potrebno, saj navedena sodba v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti obveščanja temelji na povsem drugačnih dejanskih okoliščinah, kot so bile pri njem. Tožnik je bil do konca marca 2021 v bolniškem staležu, nato pa je izrabil letni dopust, ne da bi izrabo zahteval kljub podanemu ukazu nadrejenega.

14. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o pravdnih stroških delno zmotno uporabilo prvi odstavek 155. člena ZPP, po katerem se upoštevajo le stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Toženki je tako neutemeljeno priznalo stroške za posvet s stranko, saj so ti že zajeti v priznanih postavkah (sestava odgovora na tožbo), in za tri namesto za eno pripravljalno vlogo (1. pripravljalna vloga z dne 8. 6. 2022 za pravdo ni bila potrebna, saj jo je toženka podala po odgovoru na tožbo, ne da bi tožnik v vmesnem času opravil kakšno pravno dejanje; 3. in 4. pripravljalne vloge z dne 18. 8. 2022 in z dne 22. 9. 2022 sodišče prve stopnje zaradi prekluzije ni upoštevalo), poleg tega je toženki priznalo previsoke stroške glede na Odvetniško tarifo (OT; Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj.), kar vse utemeljeno graja tožnik v pritožbi. Glede na to, da gre za spor neocenljive vrednosti (pri čemer bi bilo enako, če bi upoštevali vrednost spornega predmeta, navedeno v tožbi, 5.000,00 EUR), je strošek za sestavo odgovora na tožbo 300 točk, pripravljalne vloge (2. pripravljalna vloga z dne 7. 7. 2022) 225 točk, zastopanja na prvem naroku za glavno obravnavo 300 točk in na drugem 150 točk, kar vse skupaj s stroški odsotnosti iz pisarne in materialnimi stroški znaša 645,33 EUR in ne 1.327,20 EUR, kot je toženki priznalo sodišče prve stopnje.

15. Pritožbeno sodišče je delno utemeljeni pritožbi tožnika delno ugodilo in izpodbijano sodbo delno spremenilo, tako da je prisojene pravdne stroške ustrezno znižalo, kot je razvidno iz izreka (5. točka 358. člena ZPP).

16. Ker sicer niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo delno zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Odločitev, da stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP; pritožbeno sodišče jo je sprejelo glede na delni neuspeh (glede odločitve o glavni stvari) in delni uspeh (glede pravdnih stroškov) tožnika s pritožbo.