Jedro

Za ugotavljanje pravnega nasledstva se uporablja Zakon o dedovanju, po katerem se presoja tudi legitimacija za vložitev denacionalizacijske zahteve, ki je tako povezana z materialnim dednim upravičenjem. Pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo imajo zakoniti in oporočni dediči upravičenca. V postopku denacionalizacije mora tisti, ki dokazuje, da je pravni naslednik domnevnega upravičenca, izkazati za verjetno, da bi nanj pravice iz denacionaliziranega premoženja lahko prešle.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zahtevek tožnice za izdajo začasne odredbe, s katero se Republiki Sloveniji in Mestni občini Ljubljana prepove razpolaganje s hišo na ... ter nepremičninami, ki so zajete v tem denacionalizacijskem postopku, vl. št. 181, 292, 1208, vsi k.o. ..., v obsegu, ki se nanaša na ¼ predmetnega premoženja v lasti A.A. kot prejšnjega lastnika, zavrgel. Z izpodbijano odločbo pa je bil zavrnjen zahtevek tožnice za denacionalizacijo nepremičnin, hiše v ... s prvotno parc. št. 190 hiša v izmeri 231 m2 in parc. št. 195/8, vrt v izmeri 1. 841 m2, obe vpisani v vl. št. 229 k.o. ..., v obsegu, ki se nanaša na ¼ predmetnega premoženja v lasti A.A. kot prejšnjega lastnika (1. točka izreka). Zavrnjen je bil tudi zahtevek tožnice za povračilo zmanjšane vrednosti nepremičnine, hiše v ... (2. točka izreka), v 3. točki izreka je navedeno, da je odločeno o vseh denacionalizacijskih zahtevkih vlagateljice v celoti, v 4. točki pa, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, stroški upravnega organa pa niso zaznamovani.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopni organ v ponovljenem odločanju po sodbah naslovnega sodišča opr. št. U 257/2008-25 z dne 8. 7. 2008 in opr. št. U 258/2008-37 z dne 8. 7. 2008 ravnal v skladu z napotili sodišča v citiranih sodbah, ter je obravnaval zahtevek za denacionalizacijo v delu, ki se nanaša na ¼ premoženja v lasti A.A. kot prejšnjega lastnika, ter predlog za začasno odredbo po 68. členu ZDen, nanašajočega se na to premoženje. Z dopisom z dne 4. 12. 2008 je prvostopni organ vlagateljico zahteve (tožnico) opozoril, da je bilo za prejšnjega lastnika A.A. z odločbo Upravne enote Ljubljana, Sektorja za upravne notranje zadeve št. 213-36/2007-13 (23100) z dne 15. 6. 2007 že pravnomočno ugotovljeno, da se od 28. 8. 1945 do smrti 7. 12. 1979 ni štel za državljana takratne SRS Slovenije in SFRJ in tako ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa upravičenca do denacionalizacije iz 1. odstavka 9. člena ZDen. Glede na navedeno jo je pozval, da predmetno denacionalizacijsko zahtevo dopolni s podatki, skupaj z dokazi glede izpolnjevanja pogojev za nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen (zakonec ali dedič prvega dednega reda, če mu je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano s predpisi iz 1. odstavka 9. člena tega zakona), sicer bo upravni organ v nadaljevanju postopkov upošteval obstoječe podatke in dokaze v spisih zadeve. Ker se tožnica na poziv upravnega organa glede nadomestnega upravičenca po 12. členu ZDen ni ustrezno odzvala, s pravnomočno odločbo o državljanstvu za A.A. pa je bilo ugotovljeno, da se po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 do smrti 7. 12. 1979, ni štel za državljana takratne Socialistične Republike Slovenije in Socialistične Federativne Republike Jugoslavije (torej po 1. odstavku 9. člena ni upravičenec do denacionalizacije) je zahtevo za denacionalizacijo zavrnil. Predlog tožnice za izdajo začasne odredbe po 68. členu ZDen pa je prvostopni organ zavrgel na podlagi 2. odstavka 125. člena ZUP/86 s sklepom, glede na ugotovitev, da niso izpolnjeni pogoji za denacionalizacijo po določbi 1. odstavka 9. člena ZDen, po kateri so upravičenci fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena ZDen, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. 5, 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.

Drugostopni organ je pritožbo tožnice zoper sklep in odločbo prvostopnega organa zavrnil ter pritrdil razlogom prvostopnega organa v izpodbijanem sklepu in odločbi. V zvezi s pritožbenimi navedbami je tožnici tudi pojasnil, da je denacionalizacija glede premoženja B.B., C.C. in D.D. že pravnomočno zaključena, glede državljanstva A.A. pa je bila tudi že sprejeta pravnomočna odločitev, da imenovani v času podržavljenja ni imel jugoslovanskega državljanstva.

Tožnica vlaga tožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sklep o zavrženju zahtevka za izdajo začasne odredbe nezakonit, saj je tožnica jasno dokazala, da so se izvajala pri hiši na ... dela, ki pomenijo bistven poseg v lastnino, saj se je hiša kot taka popolnoma preuredila. Vsa dela so v nasprotju z 88. členom ZDen, saj je z uveljavitvijo ZDen prepovedano vsakršno razpolaganje z nepremičnino oziroma s premoženjem glede katerega se vodi denacionalizacijski postopek. Tožnica se strinja, da vrnitev premoženja po njenem možu A.A., ki je solastnik ¼ nepremičnine na ..., ni več možno, saj zaradi restriktivnih predpisov o državljanstvu, čeprav je bil A.A. sam žrtev nacistov, ni bilo možno doseči njegovega jugoslovanskega državljanstva. Prav tako ni možno dokazati, da je tožnica nadomestna upravičenka po 12. členu ZDen, saj je tudi ona morala zbežati z možem leta 1945 iz takratne Jugoslavije, zgolj zato, ker sta bila z možem nemško govoreča državljana Jugoslavije. Zmotna pa je ugotovitev prvostopnega organa, da vprašanje državljanstva B.B. ni pravno relevantno, ker vlagateljica zahtevka ni njena pravna naslednica. Vse potrebne dokaze za pravno nasledstvo je tožnica predložila v tekočem postopku, in sicer s svojo vlogo „ugotovitev trenutnega stanja in predlogi“ z dne 9. 10. 2008, ter s „pripravljalnim spisom in predlogi“ z dne 10. 12. 2008. Ponovno poudarja, da je bila B.B. ena od štirih lastnikov nepremičnine, za katere je še odprto vprašanje državljanstva. B.B. je bila jugoslovanska državljanka in je umrla leta 1975 v Celovcu. Šele leta 1979 je umrl tožničin mož, dr. A.A., torej brat B.B. in njen dedič, po A.A. pa seveda tožnica, ki je njegova edina dedinja. Za C.C. pa je bilo ugotovljeno, da je bila vseskozi jugoslovanska državljanka in kot taka denacionalizacijska upravičenka, vprašanje dedovanja oziroma dedne pravice po imenovani pa se rešuje v zapuščinskem postopku, ki se še vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Prav tako še ni zaključen postopek o državljanstvu B.B., zaradi česar bi moral prvostopni organ prekiniti postopek, dokler vprašanje državljanstva ni definitivno rešeno. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo ustrezno spremeni in ugotovi, da je zahteva za denacionalizacijo utemeljena po B.B. in C.C., prav tako njen zahtevek za povračilo zmanjšane vrednosti nepremičnin, oziroma podrejeno, da zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno ali so izpolnjeni pogoji za denacionalizacijo nepremičnin, hiše v ..., parc. št. 190 v izmeri 231 m2 in parc. št. 195/8, vrt v izmeri 1.841 m2, vpisani v vl. št. 229 k.o. ... in, ali je utemeljen zahtevek za izdajo začasne odredbe po 68. členu Zakona o denacionalizaciji (ZDen), s katero naj bi upravni organ prepovedal zavezancem razpolagati z navedenimi nepremičninami.

Prvostopni organ je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrgel, ker je ugotovil, da pogoji za njeno izdajo niso podani (2. odstavek 125. člena ZUP/86), zahtevo za denacionalizacijo pa je zavrnil zaradi neizpolnjenega pogoja državljanstva A.A., in ker tožnica tudi ni izkazala, da je nadomestna upravičenka po 12. členu ZDen.

Tožnica v tožbi navedenim ugotovitvam prvostopnega organa ne nasprotuje, ugovarja pa, da je nepravilno odločeno, da je A.A. denacionalizacijski upravičenec le v deležu ¼ podržavljenega premoženja, temveč je kot dedič upravičen (po njem pa tudi tožnica kot njegova žena) do deležev podržavljenega premoženja B.B. in C.C..

Sodišče zavrača tožbene ugovore kot neutemeljene in pritrjuje odločitvi prvostopnega organa (potrjeni z odločbo drugostopnega organa), ki je bila izdana v izvrševanju sodbe naslovnega sodišča, opr. št. U 257/2008-25 z dne 8. 7. 2008. Na pravno mnenje in stališča navedene sodbe pa je upravni organ vezan po 4. odstavku 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). V citirani sodbi je sodišče upravnemu organu dalo napotek, da v ponovljenem postopku šteje A.A. kot lastnika predmetne nepremičnine v deležu do ¼ in postopek vodi v smeri, da ugotovi, ali omenjeni izpolnjuje pogoje za priznanje statusa upravičenca po 9. členu ZDen, oziroma ob takem zaključku da tožnici možnost, da glede slednjega uveljavlja morebitne nadomestne upravičence po 12. členu ZDen. Sodišče je tudi zavrnilo tožbene ugovore tožnice, da naj bi tožnica bila pravna naslednica tudi ostalih treh lastnikov predmetne nepremičnine v času podržavljenja oziroma, da bi bila pravna naslednica C.C., ki izpolnjuje pogoj jugoslovanskega državljanstva v času podržavljenja.

Za ugotavljanje pravnega nasledstva se uporablja Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 s spremembami), po katerem se presoja tudi legitimacija za vložitev denacionalizacijske zahteve, ki je tako povezana z materialnim dednim upravičenjem. Pravico do vložitve zahteve za denacionalizacijo imajo zakoniti in oporočni dediči upravičenca. V postopku denacionalizacije mora tisti, ki dokazuje, da je pravni naslednik domnevnega upravičenca, izkazati za verjetno, da bi nanj pravice iz denacionaliziranega premoženja lahko prešle.

Tožnica v tožbi navaja, da naj bi A.A., umrl leta 1979, dedoval premoženje po svoji sestri B.B., ki je umrla leta 1975, zaradi česar je pomembna ugotovitev o državljanstvu imenovane. Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da tožnica ni predložila nobenega dokaza o tem (sklepa o dedovanju po B.B., roj. 24. 8. 1898, umrli 1. 9. 1975), iz katerega bi izhajalo, da je bil A.A. določen za njenega dediča. Izkazano pa tudi ni njeno jugoslovansko državljanstvo po 1. odstavku 9. člena ZDen (dokončna odločba Sekretariata za notranje zadeve mesta Ljubljana, M-201-42595/92-I z dne 31. 5. 1994, odločba Ministrstva za notranje zadeve RS, št. 0011/10-XII-56.186 z dne 5. 8. 1999), v kolikor pa bo še izdana pozitivna odločba, da se je imenovana štela za jugoslovansko državljanko in državljanko SRS, pa bo tožnica lahko uveljavljala obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, seveda pod pogojem, da bo pred tem izkazala tudi dedno upravičenje A.A,. po svoji sestri.

Ker je sodišče presodilo, da pogoji za denacionalizacijo v obravnavanem primeru niso podani, je pravilna tudi odločitev, da postopka po 68. členu ZDen ni mogoče voditi.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po 1. odstavku 63. člena ZUS-1. Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.