Jedro

Toženka je (vsaj) preuranjeno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije zato, ker naj bi predložila prirejeno pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 10. 2017. Sklepanje toženke, da je prirejena zato, ker jo je tožničin mož sklenil le nekaj dni pred podajo tožničine prošnje in zato, ker je tožničin mož izjavil, da opravlja ves čas enako delo, upoštevajoč izvedene dokaze, po presoji sodišča ne prepriča. Dokazna ocena in zaključki toženke, ki jih toženka utemeljuje zgolj z nekaterimi selektivno izpostavljenimi navedbami tožničinega moža na njegovem zaslišanju, brez presoje celotne izpovedi in presoje vseh dokazov skpaj, ne zadosti zahtevam iz 10. člena ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Upravne enote Krško št. 214-841/2017/22 z dne 5. 3. 2018 odpravi ter se zadeva vrne Upravni enoti Krško v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

**K I. točki izreka** _O izpodbijani odločbi_

1.Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Krško (v nadaljevanju organ) na podlagi tretjega odstavka 54. člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) v povezavi z 68. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2E) zavrnil tožničino prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

2. Iz obrazložitve izhaja, da tožnica prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi izdanih dovoljenj za začasno prebivanje od 14. 4. 2015 dalje kot soproga tujega državljana A. A., ki ima izdano dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji od 6. 12. 2010 dalje. Tožnico, ki ni zaposlena, preživlja mož. Toženka je povzela prehodni postopek na podlagi vloge z dne 15. 5. 2017, ki ga je tožnica umaknila, ker so popravljeni obrazci izkazovali, da je imela premalo sredstev za preživljanje družinskih članov. Enako je ravnala v postopku po vlogi z dne 4. 9. 2017. Iz obrazložitve dalje izhaja, da je v konkretnem upravnem postopku v dokaz predložila moževo plačilno listo za mesec september in oktober 2017 in moževo pogodbo o zaposlitvi pri B., d.o.o. z dne 26. 10. 2017 za določen čas od 1. 12. 2017 do 30. 11. 2018. Toženka je ugotovila, da je tožničin mož z delodajalcem B., d.o.o. sklenil pogodbo o zaposlitvi dne 20. 8. 2014 za določen čas od 20. 8. 2014 do 30. 11. 2015, za delovno mesto zidar, za II. tarifni razred z bruto plačo 789,15 EUR. Po tem sta sklenila več aneksov. Z aneksom št. 1 dne 10. 11. 2015 se je osnovna pogodba podaljšala do 30. 11. 2017. Z aneksom št. 2 z dne 30. 4. 2017 se je bruto plača iz 789,15 EUR povišala na 1.150,00 EUR zaradi šestmesečnega opravljanja dela vodje skupine. Z aneksom št. 3 z dne 1. 7. 2017 se je zaradi dviga življenjskih potrebščin povišala bruto plača tožničinega soproga na 1.200,00 EUR. Tožničin mož je z istim delodajalcem sklenil novo pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 10.2017 za delovno razmerje za določen čas od 1. 12. 2017 do 30. 11. 2018, za delovno mesto zidar, uvrščeno v II. tarifni razred in bruto plačo 1.200,00 EUR. Organ je na podlagi zaslišanja tožničinega soproga, da že od leta 2014 dalje opravlja delo zidarja in da se mu delovno mesto ni spremenilo ugotovil, da so v postopku predložene listine (aneks št. 2 in 3 ter pogodba o zaposlitvi z dne 26. 10. 2017), prirejene za potrebe postopka. Organ je ugotovil, da aneksi k pogodbi o zaposlitvi za povišanje plače in pogodba o zaposlitvi za določen čas s povišano plačo, ob siceršnjem nespremenjenem delovnem mestu in obsegu nalog, ki jih tožničin mož po lastni izjavi dejansko ves čas izvaja, ne izkazujejo dejanskega stanja in so prirejene. Povzel je, da je bilo v predhodnem postopku izdaje dovoljenja za tožnico (št. zadeve 214-276/2017), v katerem je tožnica predlog umaknila, že nesporno ugotovljeno, da je predložila prirejene listine v zvezi z izkazovanjem pogoja zadostnih sredstev za preživljanje družinskih članov. Organ je ugotovil, da predložene listine predstavljajo kazniva dejanja overitve lažne vsebine in ponareditev ali uničenje poslovnih listin po KZ-1 ter kršitve pravnega reda v RS, da to hkrati predstavlja razloge za sum, da bo tožničino prebivanje v državi povezano z izvrševanjem drugih kaznivih dejanj oziroma predstavljajo razloge za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije in tožnici na podlagi 5. in 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 zavrnilo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.

3. Toženka je tožničino pritožbo zoper odločbo organa zavrnila in ugotovila obstoj razloga za zavrnitev izdaje dovoljenja iz 6. alineje prvega odstavka 55. člena ZTuj-2 (nepodrejanje pravnemu redu RS). Odločila je tudi, da razlog iz 5. alineje prvega odstavka 55. člena Ztuj-2T ni podan, ker tožnica ni bila obsojena za očitana ji kazniva dejanja. Povzela je dosedanje postopke in ugotovila, da predložitev prirejenih dokazil v predhodnih postopkih z namenom, da bi zadostila pogoju zadostnih sredstev za preživljanje, kaže na to, da se tožnica ne podreja pravnemu redu Republike Slovenije, ga zlorablja in izigrava.

_Tožničine navedbe_

4. Tožnica v tožbi predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev v ponoven postopek. Ne strinja se, da ne izpolnjuje pogojev za stalno bivanje v Republiki Sloveniji. Ugovarja presoji organa, da so v postopku predložene listine prirejene in meni, da je presoja pristranska in subjektivna. Poudarja, da so plače njenega moža v višini kot so predložene, tudi izplačane, da so plačani vsi prispevki in oddani REK obrazci. Organ nima dokaza, da tožničin mož ne bi prejemal takšne plače, kot izhaja iz predloženih dokazil, ravno nasprotno. Navaja, da vsi dokazi potrjujejo resničnost vseh dokazil in je po njenem mnenju povsem nesprejemljivo, da na nečloveški način tožnika oziroma njenega moža obravnava in ga ožigosa kot storilca kaznivega dejanja. Poudarja, da je tožničin mož delavec, ki dela v zelo priznanem in zdravem podjetju, vodi skupino zidarjev, opravlja zelo odgovorno delo, in dela zidarska dela. Organ se je oprl na izjavo, da od leta 2014 dela zidarska dela, kar drži, saj se njegovo delo že do leta 2014 ni spremenilo. Tožničin soprog je v upravnem postopku izpovedal tudi, da po potrebi opravlja delo delovodja skupine in svoje delo opravlja vestno in po naročilu direktorja. Izkazal se je kot zaupanja vreden delavec, svoje delo opravlja vestno, opravlja delo delovodja zidarjev, zato meni, da je povsem logično, da temu primerno prejema tudi plačilo za delo. Vse predložene listine so pristne, resnične in dokazljive ter izkazujejo pogoj zadostnih sredstev za preživljanje.

_Navedbe toženke_

5. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločbi. Poudarja, da noben organ ni oporekal, da predložene listine ne bi bile pristne, temveč sta ugotavljala, da so prirejene za potrebe tega postopka. Ugovarja tožbeni trditvi, da so bile plače in stroški izplačani, ker izplačila stroškov službenih poti na plačilnih listah (tj. za februar do april 2017) niso bila prikazana na iREK obrazcih, kot je potrdil FU Brežice. Toženka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

_O sodni presoji_

6. Sodišče je v dokaznem postopku prebralo listine, ki so v sodnem spisu označene kot priloga od A1 do A7, B1, v soglasju z obema strankam štelo za prebrane listine upravnega spisa s klasifikacijsko številko 214-841/2017. Sodišče ni zaslišalo tožnice niti priče A. A., ker so izvedeni dokazi zadostovali za utemeljenost tožbe in dodatno dokazovanje utemeljenosti tožbe po presoji sodišča ni bilo potrebno.

Tožba je utemeljena.

7. Predmet sodne presoje je zavrnitev tožničine prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji na podlagi šeste alineja prvega odstavka 55. člena Ztuj-2, ki določa, da se tujcu ne izda dovoljenje za bivanje, če obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije. To domnevo je toženka utemeljila s tem, da je tožnica v predhodnih in tem postopku predložila prirejena dokazila z namenom, da bi zadostila pogoju zadostnih sredstev za preživljanje.

8. Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji, mora med drugim imeti zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi oziroma mu mora biti preživljanje kako drugače zagotovljeno in sicer mesečno najmanj v višini, kolikor znaša osnovni znesek minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji (tretji odstavek 33. člena Ztuj-2). Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje (v nadaljevanju Pravilnik) med drugim določa, da tujec, ki se namerava zaposliti in zadostna sredstva za preživljanje dokazuje s sredstvi, ki si jih bo zagotavljal na podlagi zaposlitve, izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Tujec, ki je v Republiki Sloveniji že zaposlen in zadostna sredstva za preživljanje dokazuje s sredstvi, ki si jih zagotavlja na podlagi zaposlitve ali s pravicami iz delovnega razmerja, izpolnjevanje pogoja zadostnih sredstev za preživljanje dokazuje s plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, plačo, nadomestilom plače, povračilom stroškov v zvezi z delom, bonitetami in regresom za letni dopust. Plačo, nadomestilo plače, povračilo stroškov v zvezi z delom, bonitete in regres za letni dopust izkaže s plačilnimi listami za pretekle tri mesece in za mesec, v katerem se vlaga prošnja oziroma mesecem odločanja pristojnega organa o prošnji, izpiski iz transakcijskega računa in drugimi dokazi, ki nedvoumno izkazujejo prejem dohodkov in prejemkov iz tega odstavka (prvi odstavek 2. člena Pravilnika). Tožnica, ki jo preživlja mož, je v zadevnem in predhodnih upravnih postopkih predložila moževe plačilne liste in izpiske prometa ter moževo pogodbo o zaposlitvi z aneksi, kakor tudi zadnjo pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 10. 2017. 9. Toženka je ugotovila, da je tožnica predložila prirejene (i) plačilne liste za mesece februar do april 2017 in (ii) prirejeno pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 10. 2017 v zvezi s prejšnjo pogodbo o zaposlitvi z aneksi in zaradi navedenega ocenila, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije.

10. Glede na določbe 2. člena Pravilnika, ki določa, da se upoštevajo prejemki v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje in v mesecu vložitve prošnje in upoštevajoč nesporno dejstvo, da je konkretni upravni spor v zvezi s tožničino prošnjo, vloženo dne 16. 10. 2017, je odločitev toženke, da upošteva v tem upravnem postopku, plačilne liste za mesece februar do april 2017, nepravilna. Prav tako je zmotno utemeljevanje toženke, da obstaja domneva, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije, ker je v prejšnjih postopkih predložila prirejene listine. Ni namreč sporno, da sta predhodna postopka ustavljena zaradi umika prošnje.

11. Po presoji sodišča pa je toženka (vsaj) preuranjeno sklepala, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije zato, ker naj bi predložila prirejeno pogodbo o zaposlitvi z dne 26. 10. 2017. Sklepanje toženke, da je prirejena zato, ker jo je tožničin mož sklenil le nekaj dni pred podajo tožničine prošnje in zato, ker je tožničin mož izjavil, da opravlja ves čas enako delo, upoštevajoč izvedene dokaze, po presoji sodišča ne prepriča. Tožničin mož, zaslišan po sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 10. 2017, je namreč povedal tudi, da ves čas opravlja delo zidarja in da še vedno vodi skupino delavcev. Ni sporno in to potrjujejo tudi predložene pogodbe z aneksi, da je tožničin mož dobil višjo plačo ravno zaradi opravljanja delovodstva delavcev (najprej povišanje na znesek 1.150 EUR bruto z aneksom št. 2 od zneska 789,15 EUR bruto), kar se je z aneksom št. 3 zaradi uskladitve z življenjskimi stroški povišalo na znesek 1.200,00 EUR bruto. Z novo pogodbo se je zgolj podaljšalo obdobje, zaradi katerega je bil tožničin mož zaposlen pri isti gospodarski družbi za določen čas. Tožničin mož je pojasnil tudi, da še vedno opravlja delo delovodstva skupine delavcev, da meni, da dobro opravlja svoje delo, zaradi česar meni, da mu takšna plača zato pripada. Po oceni sodišča je prepričljivo pojasnil, zakaj prejema večjo plačo glede na prvotno pogodbo o zaposlitvi, z navedbami v aneksih pa je tudi pojasnjeno, zakaj se mu je plača dvigovala (zaradi delovodenja skupine delavcev z aneksom številka 2 in zaradi zvišanja stroškov življenjskih potrebščin z aneksom št. 3), do česar vsega se toženka ni opredelila. Toženka ni obravnavala predloženih dokazov na način, kot ga določa 10. člen ZUP, po katerem presodi uradna oseba o tem, katera dejstva je šteti za dokazana na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Tudi po presoji sodišča je preuranjeno sklepati, da obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnica ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije. Dokazna ocena in zaključki toženke, ki jih toženka utemeljuje zgolj z nekaterimi selektivno izpostavljenimi navedbami tožničinega moža na njegovem zaslišanju, brez presoje celotne izpovedi in presoje vseh dokazov skupaj, ne zadosti zahtevam iz 10. člena ZUP.

12. Sodišče je po obrazloženem ugotovilo, da je izpodbijani akt nezakonit zaradi absolutne bistvene kršitve pravil postopka (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) in posledično nepravilne uporabe materialnega prava (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Toženka mora izdati nov upravni akt v 30. dneh od prejema sodbe, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

**K II. točki izreka**

13. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena po sodniku posamezniku po opravljeni glavni obravnavi, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 385,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 84,70 EUR, skupaj 469,70 EUR.. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).