Jedro

Pritožbeni predlog za imenovanje drugega cenilka ni utemeljen, ker niso izpolnjeni pogoji iz splošnih določb drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugotovilo, da tržna vrednost tretjedolžniku lastnih oziroma solastnih nepremičnin ID znaki posamezni del 467-3 last do celote, parcela 97/61 last do 1/6 celote, parcela 97/66 last do celote in parcela 97/60 last do celote na 30. 4. 2023 znaša 217.353,12 EUR. Sodni cenilec je bil določen, da oceni nepremičnine, ki v naravi predstavljajo stanovanjski in gospodarski objekt s stavbnim zemljiščem. Obširno in argumentirano je obrazložil metodologijo vrednotenja predmeta prodaje po treh načinih in sicer nabavno-vrednostni, na donosih zasnovan način in način tržnih primerjav. Sodišče je sprejelo zaključno ugotovitev sodnega cenilca, da upoštevaje obravnavano metodologijo vrednosti medsebojno pomembneje ne odstopajo. Prvodolžnica nima zakonske pravice, da sodišče določi dva sodna cenilca, ki bi izdelala ločeni cenilni poročili, na podlagi primerjave obeh pa določi pravo tržno vrednost predmeta. Zgolj z obrazloženimi in utemeljenimi pripombami bi lahko uspešno omajala verodostojnost cenilnega poročila, poleg tega bi že ob vložitvi pripomb 14. 7. 2023 ali vsaj v času vložitve nadaljnjih vlog 5. 1. 2024 in 27. 5. 2024 morala predložiti novo cenilno poročilo, ki bi bistveno odstopalo od cenilnega poročila sodnega cenilca z dne 30. 4. 2023. Ker je sodni cenilec prepričal sodišče, da je v cenilnem poročilu ugotovil pravilno tržno vrednost na dan cenitve, prvodolžnica pa ni predložila drugega cenitvenega poročila, ki bi omajal zaključek sodišča, ni sledilo predlogu prvodolžnice za postavitev drugega sodnega cenilca.

2.Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbi drugodolžnik in tretjedolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) s predlogoma za ″izdajo novega cenilnega poročila″.

O pritožbi drugodolžnika:

3.Drugodolžnik v pritožbi navaja, da se ne strinja z ocenjeno vrednostjo in meni, da je bilo cenilno poročilo bistveno nižje od trenutnih cen na trgu. Smatra, da je vrednost nepremičnin vsaj 30 % višja.

4.Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da drugodolžnik ne poda določnih in konkretnih pripomb, v katerih delih cenitev ni ustrezna oziroma pravilna in zakaj ne, kateri podatki niso točni oziroma neupoštevni, kolikšna je vrednost nepremičnine in zakaj. Zgolj pavšalno zatrjevanje o prenizki vrednosti brez konkretnih pripomb in brez predlaganja ustreznih dokazov ne vzbuja dvoma, da je cenilno poročilo postavljenega cenilca izdelano mimo pravil stroke in znanosti oziroma dvomljivo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbene navedbe so pavšalne, saj drugodolžnik ne pojasni konkretno zakaj se ne strinja z ocenjeno vrednostjo nepremičnin. Tudi ne predloži nobenega dokaza, da so trenutne cene primerljivih nepremičnin na trgu vsaj 30 % višje. Zato ni uspel omajati cenitvenega poročila sodnega cenilca, na katerega se je pravilno oprlo sodišče prve stopnje. Slednje se je pravilno sklicevalo na splošni določbi drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ti določata za primer, če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali pa sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istimi ali z drugimi izvedenci. Če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev. Predlog drugodolžnika za imenovanje novega cenilca ni utemeljen.

O pritožbi tretjedolžnika:

7.Tretjedolžnik pritožbi navaja, da se ne strinja in ne more dopustiti, da bi za isto zadevo potekala dva izvršilna postopka, da bi upnik prejel ter prodal dve nepremičnini glede na višino terjanega zneska. Kot lastnik nepremičnin vlaga zahtevo za izdajo cenilnega poročila, ki bo zajemalo samo stanovanje, saj mu je prvodolžnica zagotovila, da je samo stanovanje predmet posla, ki je bil sklenjen med banko in njo. Ne strinja se, da gresta na skupno cenilno poročilo dve nepremičnini, saj je vrednost stanovanja po njegovi oceni dovolj velika in bistveno presega vrednost terjanega zneska. Sodišču predlaga, da izloči iz cenilnega poročila parcele 97/61, 97/66 in 97/60. Ne more pristati, da se zaradi dolga 55.618,81 EUR cenijo vse njegove nepremičnine, ki jih je zakonito kupil od drugodolžnika. Nesmiselno oziroma moralno in etično nepravilno je, če se prodaja na dražbi več nepremičnin oziroma več zadev, ki bi bistveno presegle vrednost dolga. S tem bi se tretjedolžniku naredila krivica in večja gospodarska škoda.

8.Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da nepremičnine predstavljajo zaključeno celoto, ki se lahko prodaja samo v paketu. Samo stanovanje brez ostalih nepremičnin, ki dejansko predstavljajo funkcionalna zemljišča, je neprodajljivo. Navedeno stališče je v cenilnem poročilu celovito in argumentirano pojasnil sodni cenilec. Vse nepremičnine so bile kot celota zastavljene v zavarovanje dolga upnika. Tretjedolžnik pavšalno navaja, da je vrednost stanovanja dovolj velika za poplačilo dolga upnika in predlaga izločitev iz cenilnega poročila ostale nepremičnine. Iz cenilnega poročila izhaja, da je vrednost predmeta prodaje, to je stanovanja brez zemljišča, 137.373,54 EUR. Glede na to, da stanovanje z zemljišči predstavlja zaključeno celoto, ki jo je mogoče prodati, je jasno, da se samo stanovanje ne bo prodalo po omenjeni vrednosti, ampak za največ 50 % te vrednosti, to je 68.686,77 EUR. Glede na to, da je dolg na dan vložitve predloga za izvršbo znašal 55.618,81 EUR, upoštevati je potrebno še odmerjene izvršilne stroške in zakonske zamudne obresti, ki se bodo natekle do razdelitvenega naroka, je jasno, da prodaja samo stanovanja ne bo zadostovala za poplačilo dolga.

9.Pritožba ni utemeljena.

10.Tudi tretjedolžnik le pavšalno nasprotuje opravljeni cenitvi nepremičnin, na kateri temelji izpodbijani sklep. Pritožbeni predlog za imenovanje drugega cenilka ni utemeljen, ker niso izpolnjeni pogoji iz splošnih določb drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kot je bilo pojasnjeno pri pritožbi drugodolžnika.

11.Ostale pritožbene navedbe, da je vrednost stanovanja po oceni tretjedolžnika dovolj velika, da bistveno presega vrednost terjatve, da naj se izločijo tri parcele, da naj se oceni (in proda) samo stanovanje, da je potrebna izločitev treh parcel, so neupoštevne novote. Tretjedolžnik ni pojasnil zakaj jih ni mogel brez svoje krivde podati pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Poleg tega v pritožbi ne nasprotuje sami cenitvi nepremičnin, temveč smiselno predlaga omejitev izvršbe na določeno nepremičnino v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZIZ. O tem odloča sodišče prve stopnje.

Končna odločitev o pritožbah:

12.V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

-------------------------------

Tretjedolžnik je d.o.o., po podatkih AJPES je njegov direktor drugodolžnik.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 254/2, 254/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.