Jedro

Tretji ima pravni interes in lahko doseže izboljšanje položaja s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, kjer je tudi odločitev, da lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. To izboljšanje lahko pravno teoretično doseže tako, da izpodbije dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik nasprotoval njegovemu ugovoru tretjega. Ali je upnik nasprotoval ugovoru tretjega ali ne in ali tretji to sploh uveljavlja v pritožbi pa presoja samo sodišče druge stopnje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka.

II. Nadaljnja pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani II. in III. točki izreka.

III. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo tretjega z dne 14. 10. 2019 zoper sklep z dne 8. 10. 2019 (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog dolžnice za odlog izvršbe z dne 16. 10. 2019 (II. točka izreka). Zavrnilo je predlog tretjega za ustavitev izvršbe z dne 4. 11. 2019 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je upnik pravočasno nasprotoval ugovoru tretjega, zato je moralo ugovor tretjega zavrniti, hkrati pa ga opozoriti, da lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Tretji ne more doseči ugodnejšega položaja zase (določeno pravno korist), saj sodišče na podlagi drugega odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne more doseči drugačne odločitve, kot je zavrnitev ugovora tretjega in napotitev na pravdo. Dolžnica v predlogu za odlog izvršbe ne izkazuje niti ne zatrjuje nobenega od zakonsko zahtevanih pogojev po prvem odstavku 72. člena ZIZ. Sklicevala se je na varstvo bodočega kupca, kar ne predstavlja posebej upravičenega razloga za odlog izvršbe. Glede zahtevka za ustavitev izvršbe, gre za situacijo, ko je po pridobitvi zastavne pravice iz sklepa o izvršbi zoper prvotnega lastnika - dolžnico, prišlo oziroma bo prišlo do prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet izvršilnega postopka, na drugega dolžnika kot hipotekarnega ali realnega dolžnika. Ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini kot lastnik vpiše drug, sodišče glede te nepremičnine nadaljuje izvršbo zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot hipotekarnega dolžnika, saj zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, učinkuje proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tretji po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da uveljavlja svoj lastninskopravni zahtevek, o katerem je že pravnomočno odločilo Okrožno sodišče v Celju in je pridobil solastniški delež na ½ predmeta izvršbe na podlagi pravnomočnega sklepa zemljiške knjige Dn. 201019/2019. Pravni interes tretjega je v tem, da ima položaj zastavnega dolžnika, ker je nedvomno solastniški delež do ½ na predmetu izvršbe njegova last ob tem, da je vrednost predmeta mnogo višja od upnikove terjatve in v primeru, da bi prišlo do prodaje ter poplačila upnika in vračila presežka kupnine solastnikoma, mora za ta primer in ima pravico biti zastavni dolžnik ter prejeti presežek kupnine. Tretji ne posega v pridobljene pravice upnika, želi pa, da se zadeva uredi skladno z ZIZ in da sodišče izda sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka proti zastavnemu dolžniku, sedaj tretjemu. Ker sodišče prve stopnje še ni izdalo sklepa o tem, da se izvršilni postopek nadaljuje tudi zoper tretjega kot zastavnega dolžnika na njegovem solastniškem deležu do ½, je neutemeljena zavrnitev predlogov dolžnice za odlog izvršbe in tretjega za ustavitev izvršbe. Prav tako niso podani pogoji za zavrženje pritožbe tretjega z dne 14. 10. 2019, pač pa bi to pritožbo moralo primarno obravnavati višje sodišče. 3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tretji utemeljeno navaja, da niso podani pogoji za zavrženje njegove pritožbe zoper sklep o ugovoru tretjega z dne 8. 10. 2019 in da bi moralo pritožbo obravnavati višje sodišče. Tretji ima pravni interes in lahko doseže izboljšanje položaja s pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora tretjega, kjer je tudi odločitev, da lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa začne pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe. To izboljšanje lahko pravno teoretično doseže tako, da izpodbije dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je upnik nasprotoval njegovemu ugovoru tretjega. Ali je upnik nasprotoval ugovoru tretjega ali ne in ali tretji to sploh uveljavlja v pritožbi pa presoja samo sodišče druge stopnje. Zato je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrglo pritožbo tretjega zoper sklep o ugovoru tretjega kot nedovoljeno zaradi pomanjkanja pravnega interesa. Sodišče druge stopnje je v tem delu ugodilo pritožbi tretjega in razveljavilo I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje opravi postopek s pritožbo tretjega zoper sklep o njegovem ugovoru.

7. Jedro pritožbe tretjega je zavzemanje, da mu sodišče prve stopnje podeli status hipotekarnega dolžnika, do česar je prišlo z vknjižbo njegove solastninske pravice na predmetu izvršbe. Glede tega iz izpodbijanega sklepa in pritožbe izhaja, da med sodiščem prve stopnje in tretjim ni nasprotovanja. Sodišče prve stopnje je podalo teoretične razloge kaj pomeni prenos lastninske pravice na predmetu izvršbe med postopkom, da se ta nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika (6. točka izvršbe). Torej bo izdalo ta sklep v nadaljevanju postopka po uradni dolžnosti.

8. Tretji ne navaja vsebinskih razlogov zakaj naj bi bil utemeljen predlog dolžnice za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica ne izkazuje in ne zatrjuje nobenega od pogojev iz prvega odstavka 71. člena ZIZ ter da varstvo bodočega kupca ni posebno upravičen razlog (5. točka obrazložitve sklepa). Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo predlog dolžnice za odlog izvršbe.

9. Ko bo tretji postal stranka postopka kot hipotekarni dolžnik na podlagi sklepa o vstopu v izvršbo, bo pridobil možnost vložitve novih pravnih sredstev. Glede že vloženega predloga za odlog izvršbe je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnik v odgovoru predlagal tretjemu določitev varščine, o čemer bo odločalo v nadaljevanju postopka (7. točka obrazložitve sklepa). Te ugotovitve tretji ne izpodbija in sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo njegov predlog za ustavitev izvršbe.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrnilo nadaljnjo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanih točkah.

11. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).