Jedro

Primarnemu predlogu pritožnice, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in kandidatno listo potrdi v celoti, Vrhovno sodišče ni moglo slediti, kajti tako potrjena kandidatna lista bi bila neskladna z zakonom. Glede na popolno jasnost določb šestega in sedmega odstavka 43. člena ZVDZ takšne kandidatne liste po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče potrditi niti ob upoštevanju načela sorazmernosti.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je volilna komisija III. volilne enote Ljubljana – Center (v nadaljevanju VK) dne 10. 11. 2011 po preizkusu liste kandidatov politične stranke A. za predčasne volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije dne 4. 12. 2011 na podlagi prvega in tretjega odstavka 56. člena v zvezi s šestim odstavkom 43. člena Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) vloženo listo kandidatov v celoti zavrnila.

2. Tožeča stranka v pritožbi zoper navedeno odločbo VK navaja, da s strani VK ni bila pravočasno opozorjena, da kandidatna lista ni skladna s 43. členom ZVDZ, da VK pri odločanju ni upoštevala načela sorazmernosti, ker liste kandidatov ni samo delno zavrnila ter da je treba relevantne določbe 43. člena ZVDZ razlagati v korist večje zastopanosti žensk, v obravnavanem primeru pa gre za njihov presežek. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo odpravi in potrdi listo kandidatov v predlaganem obsegu, ali pa, da jo zavrne samo glede ene kandidatke na listi, to je kandidatke, ki je podala pisni preklic soglasja h kandidaturi.

3. Tožena stranka ni podala odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določbi prvega odstavka 43. člena ZVDZ na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kakor 35 % od skupnega dejanskega števila kandidatk in kandidatov na listi. Izjema od tega pravila je določena v naslednjem, sedmem odstavku navedenega člena, za primer, kadar so na kandidatni listi trije kandidati, kar pa v obravnavanem primeru ni podano.

6. Med strankama ni spora o tem, da dejansko razmerje med kandidati moškega in ženskega spola znaša 33,33 % proti 66,66 %. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča torej kandidatna lista ni sestavljena v skladu z zakonom.

7. Po določbi prvega odstavka 56. člena ZVDZ volilna komisija listo kandidatov zavrne, če ugotovi, da ni določena v skladu s tem zakonom. Po določbi tretjega odstavka istega člena lahko volilna komisija listo kandidatov zavrne v celoti ali samo glede posameznih kandidatov.

8. Primarnemu predlogu pritožnice, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in kandidatno listo potrdi v celoti, Vrhovno sodišče ni moglo slediti, kajti tako potrjena kandidatna lista bi bila neskladna z zakonom. Glede na popolno jasnost določb šestega in sedmega odstavka 43. člena ZVDZ takšne kandidatne liste po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče potrditi niti ob upoštevanju načela sorazmernosti.

9. Vrhovno sodišče tudi ni moglo slediti podrejenemu predlogu pritožnice, naj kandidatno listo deloma potrdi, zavrne pa jo glede kandidatke, ki je podala pisno izjavo o umiku po preklicu soglasja h kandidaturi. Po določbi 50. člena ZVDZ je namreč soglasje kandidata nepreklicno, zato je izjava o umiku soglasja pravno neupoštevna. Delna zavrnitev liste kandidatov glede te kandidatke torej po ZVDZ ni mogoča. Prav tako pa tudi ne delna zavrnitev glede katere od ostalih kandidatk, saj so vse posamične kandidature skladne z zakonom. Tretji odstavek 56. člena ZVDZ po mnenju Vrhovnega sodišča omogoča delno zavrnitev liste kandidatov le v primeru, če za to obstaja zakonski razlog, ki se tiče take posamezne kandidature in ne liste kandidatov.

10. Pritožbeni ugovor, da VK pritožnice ni pravočasno opozorila na neskladnost liste kandidatov s 43. členom ZVDZ, na odločitev sodišča ne more vplivati. Pri neskladju liste kandidatov z določbo šestega odstavka 43. člena ZVDZ ne gre za formalno pomanjkljivost liste kandidatov, temveč za njeno vsebinsko neskladje z zakonom. Volilna komisija zato ni bila dolžna postopati po drugem odstavku 56. člena ZVDZ, ki se samo nanaša na primere, ko VK ugotovi formalne pomanjkljivosti liste kandidatov.

11. Ker je torej tožena stranka določbe šestega odstavka 43. člena ZVDZ ter prvega in tretjega odstavka 56. člena ZVDZ uporabila pravilno, je Vrhovno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.