Jedro

Dolžnost etažnih lastnikov za zagotavljanje denarnih sredstev za vzdrževalna dela, določena v etažnem načrtu, z vplačili v rezervni sklad, je izrecno predpisana v drugem odstavku 26. člena SZ-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 264,49 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 84830/2013 z dne 28. 5. 2013 ostane v veljavi v prvem odstavku glede zneska glavnice v višini 2.940,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2013, in v tretjem odstavku izreka za znesek izvršilnih stroškov v višini 80,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti njene pravdne stroške v višini 558,55 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, s stroškovno posledico. Izpodbijana sodba je protispisno ocenila, da toženec ni z ničemer pojasnil, zakaj meni, da načrt vzdrževanja ne predstavlja pravne podlage za plačila v rezervni sklad. Toženec je opozoril, da iz same vsebine načrta vzdrževanja ni jasno razvidno, da naj bi se kupnina od prodaje skupnega stanovanja vplačala v rezervni sklad, torej slednji ne more predstavljati pravne podlage za vplačilo. Zmotno in protispisno je tudi stališče sodbe o odločilnem razlogu, da je toženec navsezadnje ob podpisu pogodbe o prodaji izvedel, da je treba kupnino od stanovanja prenesti v rezervni sklad, saj iz prodajne pogodbe izhaja namreč nasprotno, in sicer da se tožencu nakaže kupnina na njegov transakcijski račun, pogodba pa nikjer ne predvideva, da je toženec dolžan kupnino nakazati v rezervni sklad, kar pomeni, da je sodišče napačno uporabilo določbo 82. člena OZ. Izpodbijana sodba zato nima razlogov o odločilnih dejstvih, zapisniki o izjavah prič in vsebina posameznih listin (kupoprodajna pogodba in načrt vzdrževanja) pa so v nasprotju z razlogi sodbe. Ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju bi moral biti tožbeni zahtevek zavrnjen.

3. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredeli do pritožbenih očitkov, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ki so jasni, razumljivi in popolni. Očitek o zagrešeni bistveni kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o bistveni kršitvi iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je potrditvah pritožbe v tem, da so zapisniki o izjavah prič, vsebina kupoprodajne pogodbe in načrta vzdrževanja v nasprotju z razlogi sodbe. Toženec z njimi izpodbija dokazno oceno, kar je pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Za bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP gre v primeru napačnega prenosa podatkov iz listine v sodbo, česar pa pritožba konkretizirano ne uveljavlja. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje ugotovilo natančno, skrbno in v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.

6. V načrtu vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad (drugi odstavek 26. člena SZ-1). Pritožbeni očitek, da iz načrta vzdrževanja večstanovanjske stavbe (A4) ne izhaja, da naj bi se kupnina od prodaje skupnega stanovanja vplačala v rezervni sklad, ne drži. Iz 1. točke obravnavanega načrta namreč jasno izhaja določitev kupnine od prodaje skupnega stanovanja v stavbi za vir financiranja vzdrževalnih del. Dolžnost plačila tako določenih sredstev v rezervni sklad pa je izrecno zakonsko določena v drugem odstavku 26. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1). Zato pritožbeni očitek o protispisnosti ugotovitve, da je kupnina skupnega stanovanja določena kot vir financiranja vzdrževalnih del, ni utemeljen.

7. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da veljavno sprejet načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe predstavlja pravno podlago za toženčevo dolžnost plačila prejetega dela kupnine od skupnega stanovanja v rezervni sklad, kar predstavlja tudi odločilen razlog za ugoditev tožbenemu zahtevku. Zgolj dodatna ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je toženec ob podpisu prodajne pogodbe dejansko strinjal s plačilom kupnine v rezervni sklad, ne predstavlja odločilnega razloga, kot zmotno trdi pritožba. Četudi se toženec s sklepom etažnih lastnikov ne strinja, ga slednji, kot materialnopravno pravilno zaključi sodba (18. točka obrazložitve) zavezuje(1). Načrt vzdrževanja je bil veljavno sprejet z ustrezno večino etažnih lastnikov (tretji odstavek 26. člena SZ-1), česar toženec v pritožbi ne izpodbija več. Posledično je pritožbeno sklicevanje na določila prodajne pogodbe v zvezi z izplačilom dela kupnine, ki je odpadel na toženca, nerelevantno.

8. Po navedenem pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

9. Toženec s pritožbo ni uspel, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen, povrniti pa mora pritožbene stroške tožeči stranki (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Tožeča stranka je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v znesku 264,50 EUR (196,80 EUR za nagrado za odgovor na pritožbo po tar. št. 3210 ZOdvT, pavšalni znesek za plačilo poštnih storitev v višini 20,00 EUR po tar. št. 6002 ZOdvT ter 22% DDV).

10. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča 13. 12. 2006. Op. št. (1): V. Rijavec: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, stran 566