Jedro

V dejanskih okoliščinah te zadeve ima vsak družbenik, ki kot dober gospodar ravna s svojim poslovnim deležem, pravni interes se zanimati za svojo kapitalsko naložbo in uveljaviti pravice iz poslovnega deleža. Ko je sporno delitev poslovnega deleža izvedel in pogodbo sklenil prokurist samostojno, moral pa bi ju na podlagi sklepa skupščine družbenikov, ima vsak družbenik pravni interes sodelovati v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe in vpisa v sodni register na strani tožeče stranke ter pomagati ostalim družbenikom z enakim interesom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženec je dolžan v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti stranskemu intervenientu na strani tožeče stranke 597,31 EUR stroškov tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z v uvodu navedenim sklepom ni dopustilo stranske intervencije udeleženca na strani prvotoženke. Ugotovilo je, da je udeleženec družbenik prvotoženke z 0,521 % poslovnim deležem. Če tožeča stranka v pravdi uspe, bo 29,9999 % poslovni delež konvertiral v lastni poslovni delež brez glasovalnih pravic, zaradi česar bodo večje glasovalne pravice udeleženca 0,84 %. Večja bo tudi udeležba pri delitvi dobička. Če tožeča v pravdi ne uspe in uspeta toženi stranki, kar udeleženec zatrjuje kot svoj interes, se lastni poslovni delež prvotoženke ne bo povečal, posledično se ne bo povečala glasovalna udeležba udeleženca in bo ostala enaka 0,57 %. Udeleženec ni izkazal svoje pravne koristi od uspeha prvotoženke.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je pojasnil, da ima interes, da v zadevi uspeta toženi stranki. Pogodba je bila sklenjena zakonito in ob spoštovanju zakonskih ter podzakonskih predpisov. Kot družbenik ima interes, da se zavrne zahtevek tožnika. Kolikor bi tožnik uspel, za kar ni podanih pogojev, bi družba pridobila nazaj lastni poslovni delež, pri čemer bo morala drugotožencu vrniti kupnino. Slednje bo vplivalo na denarno stanje prvotoženke, ki je prodajo spornega dela lastnega poslovnega deleža sprožila ravno v posledici potrebe po zagotoviti denarnih sredstev. Če slednjih ne bo oziroma bo prvotoženka soočena z zahtevkom po vrnitvi kupnine, bodo morali družbeniki, med katerimi je udeleženec, sprejeti ustrezne sklepe o nadaljnjem poslovanju družbe. Izkazan je pravni interes udeleženca, da se pridruži postopku na strani toženih strank.

3. Stranski intervenient na strani tožeče stranke po pooblaščeni odvetniški družbi v odgovoru na pritožbo navaja, da morebitno vračilo kupnine 140.000,00 EUR ne bi moglo imeti nikakršnih posledic za denarno stanje prvotoženke, kaj šele vplivalo na njeno nadaljnje poslovanje, posledično na udeleženca.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Udeleženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, izrek ni nerazumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, sklep ima razloge, v njem so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in ti niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Prav tako ni nasprotja o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami oziroma prepisi.

6. V skladu s prvim odstavkom 199. člena ZPP se lahko kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pridruži tej stranki. Interes intervenienta sodelovati v tuji pravdi je utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj. Intervenient tedaj, ko pomaga eni izmed strank, varuje svoje pravne interese. Zaradi tega mu daje pravni sistem možnost, da po eni strani nadzoruje stranko, od uspeha katere je odvisna njegova pravna situacija, in na drugi strani tudi možnost, da se s svojimi dejanji nadomesti strankino pasivnost. Intervenientov interes ni le v zanj neugodni meritorni sodbi, temveč je v interesu intervenienta vsak zaključek pravde, tudi tisti, ki je odvisen od neposredne dispozicije strank1. 7. V dejanskih okoliščinah te zadeve ima vsak družbenik, ki kot dober gospodar ravna s svojim poslovnim deležem, pravni interes se zanimati za svojo kapitalsko naložbo in uveljaviti pravice iz poslovnega deleža. Ko je sporno delitev poslovnega deleža izvedel in pogodbo sklenil prokurist samostojno, moral pa bi ju na podlagi sklepa skupščine družbenikov, ima vsak družbenik pravni interes sodelovati v pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe in vpisa v sodni register na strani tožeče stranke ter pomagati ostalim družbenikom z enakim interesom. To velja tudi za udeleženca, ki je družbenik prvotoženke z 0,521 % poslovnim deležem. Vendar udeleženec ne želi intervenirati na strani tožnika, temveč toženih strank. Da je hkrati zakoniti zastopnik prvotoženke, ki bo morala sanirati morebitne neugodne posledice pravnomočne sodbe, ni odločilno. Tudi če bodo morali družbeniki sprejeti sklepe o nadaljnjem poslovanju družbe, kot pravi v pritožbi, je njegova odločitev, ali bo sodeloval pri morebitni dokapitalizaciji prvotoženke ali ne. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da udeleženec ni izkazal svoje pravne koristi od uspeha prvotoženke.

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Udeleženec ni uspel s pritožbo, je pa dolžan povrniti stranskemu intervenientu potrebne stroške odgovora na pritožbo. Ti predstavljajo nagrado za sestavo odgovora 800 točk po drugi točki tarifne št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % materialni stroški oziroma 16 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Sodišče ni priznalo nagrade v presežku do zahtevanih 900 točk glede na vrednost spornega predmeta in za sodno takso, ker se ta ne odmeri za odgovor na pritožbo. Skupaj znašajo stroški tega pritožbenega postopka stranskega intervenienta na strani tožeče stranke 597,31 EUR.

1 L. Ude, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list RS, GV Založba, strani 266, 269.