Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnika sta tožbeni zahtevek temeljila na institutu priposestvovanja služnostne pravice, in sicer na podlagi kupne pogodbe z dne 24. 6. 1996. Zatrjevala sta izvrševanje služnosti v dobri veri in potek desetletne priposestvovalne dobe v obdobju od nakupa nepremičnin do vložitve tožbe. V prvem sojenju je bil zahtevek pravnomočno zavrnjen. S sklepom VSL II Cp 315/2019 je bilo predlogu tožnikov za obnovo postopka ugodeno. V obnovljenem postopku se je bilo treba opredeliti do štirih predpogodb, sklenjenih v letu 1999 med prvo toženko kot prodajalko ter različnimi kupci, v katerih je med drugim ugotovljeno, da je na cca. 4 m širokem pasu vzdolž južnega dela parcele 1327/2 vknjižena služnostna pravica hoje in vožnje v korist parcel tožnikov.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da obstoji na podlagi priposestvovanja služnostna pravica hoje in vožnje po poti, ki je označena v skici terenskega ogleda z dne 10. 7. 2009 in je sestavni del izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca Jožeta Cestnika z dne 25. 7. 2008. Odločilo je o stroških postopka. Presodilo je, da tožnika nista uspela dokazati desetletnega izvrševanja služnosti.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo. Presodilo je, da v obnovljenem postopku predloženi novi dokazi ne morejo spremeniti prvotne odločitve. Ker je tožnica uveljavljala tožbeni zahtevek na podlagi priposestvovanja, ni razumen očitek, da se sodišče z obstojem pogojev za priposestvovanje ne bi smelo ukvarjati.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prvi tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednji vprašanj: – Ali lahko sodišče ugodi tožbenemu zahtevku na ugotovitev obstoja služnostne pravice na podlagi določil 2. odstavka 20. člena ZTLR in 167. in 168. člena ZIP, čeprav je tožeča stranka navajala kot pravno podlago priposestvovanje? - Ali je podana kršitev ustavno varovanih človekovih pravic, če en senat višjega sodišča presodi, da bi na podlagi novih dokazov lahko bila izdana za stranko ugodnejša odločba, drug senat istega višjega sodišča pa nasprotujoče presodi, da na podlagi teh istih novih dokazov odločitev ne bi bila za stranko ugodnejša? - Ali napačen zapis v pogodbi, da je služnost vpisana v zemljiško knjigo, preprečuje ugotovitev, da se je v pogodbi opisana služnost dejansko izvrševala? - Kakšna je običajna in primerna frekvenca izvrševanja služnosti? - Ali za izpolnitev pogoja, da se služnost dejansko izvršuje, zadošča v prvih letih priposestvovalne dobe manj pogosta uporaba služnostne poti, ker so objekti na gospodujoči nepremičnini nedokončani (v naslednjih letih pa se zaradi dokončanja in uporabe objektov frekventnost uporabe poveča)?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.