Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je toženi stranki, ki je v postopku tudi sodelovala, izdalo plačilni nalog. Za to obveznost ni pomembno, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ali ne. Čim je oseba v postopku označena kot tožena stranka, ima ta status ne glede na utemeljenost zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke, podan 5.11.2015, zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo z dne 4.11.2015 zavrnilo.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka in predlagala, naj višje sodišče tožbo zavrže. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je potrebno izpodbijano tožbo, ki nima materialno pravne podlage v zakonu, kar pomeni, da tožeča stranka ne izkazuje pravne koristi za vložitev tožbe, zavreči in ustaviti postopek zoper toženo stranko, ki ne more biti tožena stranka na podlagi zakona (270. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

5. Po izdani sodbi je tožena stranka vložila „ugovor zoper sodbo“. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je to vlogo upoštevalo kot pritožbo, čeprav je tožena stranka na njej navedla, da gre za ugovor, saj je iz vsebine vloge razvidno, da se tožena stranka ne strinja z izdano sodbo.

6. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa (1. odstavek 105.a člena ZPP). Če sodna taksa kljub temu, da je sodišče prve stopnje izdalo nalog za plačilo sodne takse v smislu 2. odstavka 105.a člena ZPP, v roku ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, se šteje, da je pritožba umaknjena (3. odstavek 105.a člena ZPP).

7. Iz navedenih določil je razvidno, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je toženi stranki, ki je v postopku tudi sodelovala, izdalo plačilni nalog. Za to obveznost ni pomembno, ali je tožbeni zahtevek utemeljen ali ne. Čim je oseba v postopku označena kot tožena stranka, ima ta status ne glede na utemeljenost zahtevka. Zato ji je sodišče prve stopnje moralo izdati plačilni nalog za plačilo sodne takse.

8. Kakih drugih razlogov, zakaj naj plačilni nalog ne bi bil utemeljen, tožena stranka ni navedla. To pa pomeni, da ni izpodbijala ugotovitve sodišča prve stopnje, da je sodna taksa pravilno odmerjena. Prav tako ni niti zatrjevala, da bi zahtevano sodno takso že plačala.

9. Ker je tako izpodbijani sklep pravilen, je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

10. Višje sodišče pa toženi stranki, ki ves čas vlaga vloge z enako vsebino, iz katere izhaja, da se ne strinja z izdano sodbo, še pojasnjuje, da seveda ima možnost, da doseže presojanje pravilnosti izdane sodbe pred višjim sodiščem. Vendar pa mora v tem primeru najprej plačati zahtevano sodno takso v višini 741,00 EUR, saj sicer zadeva sploh ne bo prišla v odločanje k višjemu sodišču. Povedano drugače: če tožena stranka odmerjene sodne takse ne bo plačala, se višje sodišče ne bo vsebinsko ukvarjalo z njeno pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki bo tako postala pravnomočna in izvršljiva. Če sodne takse ne bo plačala niti v roku 15 dni po prejemu tega sklepa višjega sodišča, se bo namreč njena pritožba štela za umaknjeno, zato višje sodišče o njej ne bo odločalo. Kljub temu pa bo še vedno morala plačati polovico odmerjene sodne takse.