Jedro

Če ni dokazanega nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev (1. člen ZZVN) ni pogoja za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo z dne 28.6.2001, s katero je tožena stranka v postopku revizije odpravila odločbo organa prve stopnje in odločila, da se tožeči stranki ne prizna statusa žrtve vojnega nasilja. V razlogih sodbe sodišče navaja, da je Upravna enota D. kot organ prve stopnje z odločbo z dne 10.1.2001 ugodila zahtevku tožnice in ji priznala status žrtve vojnega nasilja - otroka, katerega starš je izgubil življenje zaradi sodelovanja v NOB, ker je bil ubit ob izvrševanju aktivističnih dolžnosti za OF v bombnem napadu na vlak. Tožena stranka pa je presodila, da je organ prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabil materialni predpis. Po določbi 8. odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99 in 28/2000 - ZZVN) je žrtev vojnega nasilja otrok, katerega starš je bil ubit, zaradi sodelovanja v NOB ali je izgubil življenje v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po določbah ZZVN. Oče tožnice M.M. je izgubil življenje dne 18.4.1945 ob bombnem napadu na vlak, ki ga je kot strojevodja vozil iz L. proti K., vendar tega vlaka niso bombardirali Nemci ali Italijani ali Madžari oziroma njihovi sodelavci, temveč zavezniška letala in letala NOVJ. Ob takem dejanskem stanju pa v obravnavanem primeru niso podani znaki nobenega izmed nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev (1. člen ZZVN), ki je pogoj za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja. Iz obrazložitve odločbe invalidske komisije Ministrstva za socialno skrbstvo z dne 26.1.1953 izhaja, da je bil tožničin oče ubit pri izvrševanju aktivističnih dolžnosti za vojaške cilje NOV, vendar se sodišče strinja s stališčem tožene stranke, da te okoliščine ni možno enačiti s pravno relevantno okoliščino po določbi 8. odstavka 2. člena ZZVN, da bi tožničin oče življenje izgubil zaradi sodelovanja v NOB, saj je med strankama nesporno, da je življenje izgubil zaradi bombnega napada zavezniških letal oziroma letal NOVJ dne 18.4.1945 na vlak, ki ga je upravljal. V pritožbi tožeča stranka navaja, da so res zavezniška letala bombardirala ozemlje Slovenije in ne nemška letala, v vseh dokumentih, ki jih je priložila k vlogi izhaja, da je njen oče od 1941. leta dalje do svoje smrti delal kot terenec in aktivist OF v kurilnici glavnega kolodvora v L. Dne 18.4.1945 je bil ravno na poti v Ž. Ta dan je bil vlak bombardiran in oče je bil ubit pri izvrševanju aktivističnih dolžnostih za vojaške cilje OF. Zato meni, da izpolnjuje pogoje za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, ker je bil njen oče ubit zaradi sodelovanja v NOB.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ugotovljeno dejansko stanje je nesporno. Tudi v pritožbi tem ugotovitvam tožeča stranka ne ugovarja. Tožničin oče je izgubil življenje dne 18.4.1945 ob bombnem napadu zavezniških letal in letal NOVJ na vlak, ki ga je upravljal kot strojevodja. Po presoji pritožbenega sodišča je z uporabo 1. in 8. odstavka 2. člena ZZVN pravilno odločeno. Tožeča stranka ni upravičena do statusa žrtve vojnega nasilja, ker njen oče ni umrl zaradi katerega izmed nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev (1. člen ZZVN), kar je pogoj za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja. Tožničin oče ni umrl zaradi sodelovanja v NOB, temveč ker je bil vlak bombardiran, bombardirali pa ga niso okupator ali njegovi sodelavci, ampak drugi.

Pritožbeni ugovor, da je tožničin oče delal kot terenec in aktivist OF in da je prav 18.4.1945 bil na poti v Ž. zaradi izvrševanja aktivističnih dolžnosti OF, na odločitev ne more vplivati. Četudi bi tožničin oče dne 18.4.1945 izvrševal aktivistične dolžnosti za NOB, ni bilo to delovanje vzrok njegove smrti, saj je umrl zaradi bombnega napada zavezniških in domačih letal na vlak.

Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu in potrdilo izpodbijano sodbo.