Jedro

V zadevi odmere komunalnega prispevka je bistveno zgolj to, da tožničina nepremičnina sodi v območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj pa bo priključek na kanalizacijo po solastni nepremičnini izvedla, pa ni stvar postopka za odmero komunalnega prispevka, pač pa stvar tožnice.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Občina Žirovnica je z izpodbijano odločbo tožnici kot solastnici stanovanjske stavbe ... na zemljišču s parcelo št. 1165/0 k.o. ..., neto tlorisne površine 300 m2, na podlagi Sklepa o določitvi povprečnih stroškov komunalne opreme za leto 2010 in meril za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 122/09) in Odloka o stavbnih zemljiščih v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 88/01 in naslednji) odmerila komunalni prispevek za naknadno opremljanje zemljišč s kanalizacijo v višini 146,34 EUR. V obrazložitvi navaja, da je tožnica lastnica že zgrajenega objekta na delno opremljenem stavbnem zemljišču, ki se je leta 2010 dodatno opremilo s kanalizacijskim omrežjem v ločenem sistemu, povezanem na čistilno napravo v Radovljici in ločenim kanalizacijskim omrežjem za meteorne vode. Izračun komunalnega prispevka za naknadno opremljanje zemljišč s kanalizacijo temelji na površini gradbene parcele, neto površini stanovanjskega objekta, lastniškem deležu tožnice in navedenih faktorjev.

Župan Občine Žirovnica je kot drugostopenjski upravni organ z uvodoma navedeno odločbo zavrnil pritožbo tožnice zoper izpodbijano odločbo. Ugotavlja, da bi moral hišni priključek na kanalizacijo dejansko potekati med drugim tudi preko zemljišča s parcelo št. 735 k.o. ..., ki je v lasti A., katere članica je tudi tožnica. Hkrati pa je ugotovil, da je stanovanjski objekt tožnice zgrajen tako, da je vhod v objekt na SZ strani možen le z omenjenega zemljišča, prav tako del tega zemljišča na isti strani objekta predstavlja v naravi dvorišče stanovanjskega objekta, ki je v solasti tožnice, na JV strani pa je preko tega zemljišča speljan tudi edini možen dovoz do garaže v kletni etaži objekta. Iz navedenega je očitno, da ima tožnica na nek način urejeno uporabo zemljišča parc. št. 735 k.o. ... za lastne potrebe, zato drugostopenjski organ ne vidi razloga, da ne bi na enak način uredila tudi poteka hišnega priključka na javno kanalizacijsko omrežje, na katerega je priključitev obvezna in si mora v primeru neurejene služnosti in dostopa do objekta uporabnik sam zagotoviti pogoje za možnost priključitve na javno kanalizacijo (Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica, Uradni list RS, št. 54/07). V kolikor bi A. odklonila izdajo ustrezne listine oziroma sklenitev ustrezne pogodbe, veljavni Stvarnopravni zakonik omogoča pridobitev priklopa na javno omrežje preko tujega zemljišča na podlagi sodne odločbe o določitvi poteka nujnega voda.

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je parcela št. 735 k.o. ... po zemljiškoknjižnem stanju v solasti fizičnih oseb, ki jih navede. Iz zemljiškoknjižnih podatkov ne more slediti navedbam toženke, da gre za zemljišča A. Gre za solastno zemljišče z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem, saj deleži pokojnih solastnikov navedenega zemljišča niso preneseni na njihove pravne naslednike, zato ne more skleniti potrebne služnostne pogodbe, na podlagi katere bi lahko napeljala kanalizacijski priključek iz svoje stavbe na javno kanalizacijsko omrežje. Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje tako ni izvedljiva vse do sklenitve služnostne pogodbe z zemljiškoknjižnimi lastniki parcele 735 k.o. ... Zato ni logično, da bi morala plačati komunalni prispevek. Predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožnici povrniti stroške postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno, ali je potrebno pri odmeri komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne opreme ugotavljati tudi pravno zmožnost priključitve na to opremo, na primer z izkazano pravico gradnje priključka na javno kanalizacijsko omrežje po solastnem zemljišču. Pravna podlaga za odločanje o odmeri komunalnega prispevka je Zakon o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). Ta v 1. odstavku 77. člena določa, da občina zagotavlja gradnjo komunalne opreme. Za stavbno zemljišče, ki ga opremi s komunalno opremo, je upravičena odmeriti komunalni prispevek, to je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini (79. člen ZPNačrt).

ZPNačrt v 1. točki 1. odstavka 72. člena določa, kdaj se stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja prostora šteje za opremljeno, in sicer, če je v tej enoti zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine. Odmero komunalnega prispevka za vsako vrsto komunalne opreme posebej predpisuje 3. odstavek 79. člena ZPNačrt, za odmero pa postavlja le pogoj, da se stavbno zemljišče nahaja v obračunskem območju te vrste komunalne opreme. Kaj obsega obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme izhaja iz 1. odstavka 76. člena ZPNačrt, in sicer je to območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme, oziroma območje njene uporabe.

V zadevi je torej bistveno, ali je bila v predmetni enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema in ali sodi predmetno stavbno zemljišče v obračunsko območje te vrste komunalne opreme. Tožnica ne ugovarja navedbi toženke, da je bilo v predmetni enoti urejanja zgrajeno in predano v upravljanje kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu, povezano na čistilno napravo v Radovljici in ločeno kanalizacijsko omrežje za meteorne vode. Tudi ne ugovarja njeni ugotovitvi, da predmetno stavbno zemljišče leži v območju, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme. Prav to in samo to pa je v zadevi tudi bistveno. Odmera komunalnega prispevka je bila zato na zakonu utemeljena, izračunu pa tožnica ne oporeka.

Glede na navedeno veljavna pravna ureditev ne daje podlage, da bi se o vprašanjih, ki se nanašajo na pravno zmožnost priključitve na določeno vrsto komunalne opreme, na primer o vprašanju izkazanosti pravice gradnje kanalizacijskega priključka na komunalno opremo na solastnem zemljišču, odločalo v postopku za odmero komunalnega prispevka. Tožnica zato ne more uspeti s tožbenimi ugovori, da ni zavezana plačati komunalnega prispevka, ker še ne more pridobiti pravice graditi kanalizacijskega priključka na komunalno opremo na parc. št. 735. Pri tem ni pomembno, ali je zemljišče v lasti A. ali fizičnih oseb.

Povedano drugače, v zadevi odmere komunalnega prispevka je bistveno zgolj to, da tožničina nepremičnina sodi na območje, v katerem se zagotavlja priključevanje na kanalizacijo, kako in kdaj pa bo priključek na kanalizacijo po solastni nepremičnini izvedla, pa ni stvar postopka za odmero komunalnega prispevka, pač pa stvar tožnice.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnica, niso pomembni za odločitev (2. alineja 2. Odstavka 59. člena ZUS-1). Zavrnitev tožbe vsebuje tudi odločitev o stroških, ki jih tožnica uveljavlja (4. odstavek 25. člena ZUS-1).