Jedro

Revizija ni bila dopuščena in ni dovoljena po samem zakonu, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo.

Izrek

Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 2. 2. 2011 ugotovilo, da je toženec oče mladoletnega tožnika, rojenega 11. 11. 2009. Otroka je dodelilo v varstvo in vzgojo materi (drugi tožnici). Tožencu je naložilo plačevanje preživnine za mladoletnega tožnika od 16. 12. 2009 do 30. 9. 2010 po 245 EUR mesečno, od 1. 10. 2010 dalje pa po 290 EUR mesečno. Višji preživninski zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je zoper drugostopenjsko sodbo vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

4. Tožeča stranka je vložila odgovor na revizijo. Trdi, da je revizija neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana 2. 2. 2011, to je po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008, ki je začel veljati 1. 10. 2008). V skladu s prvim in drugim odstavkom 130. člena ZPP-D se je pravdni postopek 1. 10. 2008 nadaljeval po določbah spremenjenega zakona. Zato novelirane določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in spremenjena ureditev revizije veljajo tudi v obravnavanem primeru.

7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (dovoljena revizija). Po tretjem odstavku 367. člena ZPP pa je revizija dovoljena, če jo dopusti sodišče (dopuščena revizija).

8. V obravnavanem primeru revizija ni bila dopuščena. Revizija (v preživninskem delu) tudi ni dovoljena, ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000 EUR. Seštevek vseh izpodbijanih preživninskih obrokov za dobo pet let (40. člen ZPP) namreč ne presega 40.000 EUR. Zmotno pa je stališče tožene stranke v reviziji, da je ta vselej dovoljena v sporih o preživljanju, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena. Taka ureditev je veljala do novele ZPP-D, to je v zadevah, kjer je bila prvostopenjska sodba izdana pred 1. 10. 2008. V obravnavani zadevi pa se uporabljajo novelirane določbe 367. člena ZPP, kjer take posebne ureditve revizije v preživninskih zadevah ni več.

9. Ker revizija ni dovoljena po zakonu niti ni bila dopuščena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 367. člena ZPP in prvim ter drugim odstavkom 374. člena ZPP).

10. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato mora sama kriti stroške revizijskega postopka. Stroškov tožene stranke za odgovor na revizijo, v katerem je zatrjevala neutemeljenost revizije in predlagala njeno zavrnitev, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti kot potrebnih stroškov, zato je revizijsko sodišče odločilo, da jih tožeča stranka krije sama.