- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 4/95
ECLI:SI:VSLJ:1995:III.CP.4.95 Civilni oddelek
Povzetek
- Aktivna legitimacija za vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.Ali lahko fizična oseba predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine?
- Utemeljenost pritožbe glede zavrnitve predloga za izvršbo.Ali je pritožba upnice, ki se sklicuje na verodostojno listino Gospodarske zbornice Slovenije, utemeljena?
- Odpustitev plačila sodne takse.Ali je upnica upravičena do oprostitve plačila sodne takse, ker je upokojenka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Fizična oseba ne more predlagati izvršbe na podlagi verodostojne listine.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker upnica kot fizična oseba ne more biti aktivno legitimirana za vložitev takega predloga.
Proti sklepu se upnica pritožuje in navaja, da se je legitimirala z verodostojno listino Gospodarske zbornice Slovenije. To je priložila predlogu za izvršbo. V sklepu ni povedano, da se je priloga izgubila oz. da ni priložena. Pritožuje se tudi nad zelo visokim zneskom za plačilo zavrnitve. Če nima prav, naj se zadeva odstopi pravemu naslovu. Predlaga tudi, da se jo oprosti plačila sodne takse, ker je upokojenka.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev prvega sodišča je pravilna. Po določbi čl. 21/1 Zakona o izvršilnem postopku se na podlagi verodostojne listine dovoljuje izvršba lahko le na predlog pravne osebe. Upnica ni pravna oseba, pač pa je posameznica. Zato po omenjeni določbi ne more vložiti predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To namreč z drugimi besedami pomeni, da ni aktivno legitimirana. Upnica pa očitno to napačno razume, saj v pritožbi trdi, da se je legitimirala z odločbo Častnega razsodišča pri Gospodarski zbornici. Tako torej tistega, kar navaja v pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ker je odločitev prvega sodišča pravilna. Podatki v njenem predlogu za izdajo verodostojne listine niso taki, da bi bilo zadevo mogoče "odstopiti drugemu naslovu", kot predlaga pritožnica. Za uveljavitev svoje terjatve bo morala vložiti tožbo, pri čemer bo smotrno, da si poišče pravno pomoč. Tako bo lahko svoje pravice hitreje in učinkoviteje uveljavljala, kot če se bo skušala pravdati sama.
O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks bo moralo odločiti sodišče prve stopnje.
Po vsem povedanem je bilo torej treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 380, točka 2 in členom 381 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 14 Zakona o izvršilnem postopku.