Jedro

Projektna dokumentacija je v skladu z 2. točko 66. člena ZGO-1 izdelana s strani projektne organizacije, tožnik pa nasprotnih dokazov, ki bi dokazovali neustreznost te tehnične dokumentacije, ni predložil, zato pritožbeni ugovor o vrstnem redu rušitvenih del, ki se nanaša na strokovno tehnična vprašanja projektne dokumentacije oziroma strokovno ustreznost projektne dokumentacije, ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 9. 2004, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Upravne Enote Piran z dne 11. 12. 2003. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ investitorjema A.A. in B.B. izdal gradbeno dovoljenje za rušitev obstoječega objekta in nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta, na zemljiščih parcelna št. ... in ... obe k.o. ...

2. Sodišče prve stopnje je pritrdilo odločitvi in razlogom tožene stranke in se v izogib ponavljanja, na podlagi drugega dostavka 67. člena ZUS nanje sklicuje. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbena ugovora o poteku kanalizacije in opredelitvi vrstnega reda del v zvezi z rušitvijo objekta investitorjev. Potek kanalizacije je namreč razviden iz 7. točke izdanega dovoljenja in ne posega na zemljišče v lasti tožnika. Zaporedje rušitvenih del pa je razvidno iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, pojasnila projektantke in 6. točke izreka izdanega dovoljenja. Tožbeno navedbo o tem, da naj bi bila meja med tožnikovo parcelo in parcelo investitorjev sporna, pa je sodišče prve stopnje na podlagi določbe tretjega odstavka 16. člena ZUS zavrnilo kot nedovoljeno tožbeno novoto.

3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da v izpodbijani sodbi razlogi za zavrnitev niso navedeni. V nadaljevanju pojasnjuje, da je do postopkov za ureditev meje prišlo v letu 2005 in jih zato v postopku izdaje gradbenega dovoljenja niti ni mogla argumentirati. Meni, da zaradi mejnega spora in zaradi vložene lastninske tožbe glede zemljišča s parc. št. ... k.o. ..., dovoljenja ni mogoče izdati. Opozarja, da investitor izvaja dela v nasprotju z izdanim dovoljenjem in so bili zato sproženi inšpekcijski postopki, in da je tožena stranka delno ugodila njegovi pritožbi zoper odločitev Upravne enote Piran z dne 21. 12. 2004. Zato predlaga, da se vpogleda v te odločitve. Vztraja pri navedbah v tožbi, da v izdanem dovoljenju vrstni red rušitvenih del ni določen v smislu gradbeništva tako, da ne bo nastala škoda na njegovi nepremičnini, ki je dejansko sestavni del in celota z objektom investitorja. Gre namreč za ukrepe varnostne narave, s katerimi bi bilo treba ustrezno in strokovno zavarovati njegovo nepremičnino. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odločbo tožene stranke odpravi, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Zahteva povračilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zamudnimi obrestmi.

4. Prizadeti stranki se v odgovoru na pritožbo strinjata s presojo sodišča prve stopnje in predlagata zavrnitev pritožbe.

5. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1. Glede na kriterije iz drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1, saj je v skladu z ZGO-1 pravnomočnost gradbenega dovoljenja pogoj za njegovo izvršljivost. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča je bilo v obravnavani zadevi na podlagi v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno.

9. Sporno gradbeno dovoljenje je izdano na podlagi Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 (Ur. l. RS, št. 110/2002). Ta v 66. členu določa pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer: skladnost projekta s prostorskim izvedbenim aktom (1. točka 66. člena), izdelava projekta s strani projektanta, ki izpolnjuje zakonske pogoje (2. točka 66. člena), pridobitev vseh predpisanih soglasij k predvideni gradnji (3. točka 66. člena), ustreznost projekta (4. točka 66. člena), plačilo z zakonom določenih obveznosti (5. točka 66. člena) in izkazana pravica gradnje (6. točka 66. člena). Vrhovno sodišče se strinja s presojo obeh upravnih organov in sodišča prve stopnje, da so bili v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja.

Investitorja sta v postopku izdaje dovoljenja predložila projektno dokumentacijo ter vsa potrebna soglasja in z zemljiškoknjižnim izpiskom izkazala lastništvo zemljišč predvidenega posega. Izdano dovoljenje je tudi skladno z Odlokom o prostorsko ureditvenih pogojih za plansko celoto 1, 8, 9, 11 in 13 v občini Piran (Uradne objave, št. 30/90 in 54/02 ), ki v 13. členu za območje posega, ki se nahaja v ureditvenem območju Z 8/1, dopušča adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje.

10. Izpodbijani sodbi tudi ni mogoče očitati pomanjkljivosti v smislu 3. odstavka 75. člena ZUS-1 iz razloga 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP.

Po presoji Vrhovnega sodišča je izpodbijana sodba ustrezno obrazložena in vsebuje razloge o vseh za odločitev pomembnih dejstvih. Glede odločilnih razlogov pa se opira tudi na določbo 2. odstavka 67. člena ZUS, po kateri prvostopnemu sodišču v sodbi ni treba posebej ponavljati razlogov iz obrazložitve odločbe tožene stranke, temveč se nanjo lahko izrecno sklicuje. Prav to pa je storilo tudi prvostopno sodišče v obravnavanem primeru.

11. Sodišče prve stopnje je s pravilnimi razlogi zavrnilo tudi tožnikove tožbene navedbe o domnevno sporni meji in vrstnem redu rušitvenih del, ki jih tožnik v pritožbi ponavlja. Vrhovno sodišče se z razlogi, ki jih je navedlo prvostopno sodišče strinja in jih v izogib ponavljanja ne navaja ponovno. Dodaja le, da izdano dovoljenje ne zajema zemljišča s parc. št. ... k.o. ..., zato so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na to zemljišče, v tem postopku irelevantne. Na zakonitost leta 2003 izdanega dovoljenja pa tudi ne vplivajo leta 2005 sproženi postopki za ureditev mej, saj se pogoji za izdajo dovoljenja presojajo glede na dejansko stanje v času izdaje odločbe upravnega organa prve stopnje. Ker v postopku ni sporno, da so faze rušenja, ukrepi za zaščito in način izvedbe teh del opisani in določeni s strani projektne organizacije oziroma odgovornega projektanta, priloženo pa je tudi poročilo statika, tožnik pa nasprotnih dokazov, ki bi dokazovali neustreznost te tehnične dokumentacije ni predložil, tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o vrstnem redu rušitvenih del, ki se nanašajo na strokovno tehnična vprašanja projektne dokumentacije oziroma na strokovno ustreznost te tehnične dokumentacije. Zakonska zahteva, da sme projektno dokumentacijo izdelati le oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje (2 točka 66. člena ZGO-1), naj bi zagotovila prav strokovne, tehnično in statično ustrezne in zato tudi varne gradbene posege.

12. Ker prvostopno sodišče v obravnavanem primeru ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, v pritožbi ni dopustno uveljavljati pritožbenega razloga nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato ta pritožbeni ugovor pritožbeno sodišče zavrača kot nedovoljen (1. odstavek 73. člena ZUS-1). Za ta sodni postopek so neupoštevne tudi pritožbene navedbe o neskladni gradnji, saj je taka gradnja predmet inšpekcijskih postopkov.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14. Izrek o stroških temelji na prvem dostavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.