Jedro

Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se nanaša le na odločitve o zahtevku tožbe in nasprotne tožbe ter o obstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, te odločitve pa vsebuje izrek sodbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je prvo sodišče delno ugodilo tožbenemu zahtevku mladoletne tožnice na zvišanje preživnine (na 230,00 EUR mesečno za čas od 25. 8. 2017 do 30. 4. 2018 ter na 200,00 EUR mesečno za čas od 1. 1. 2021 dalje), v presežku, na plačilo nadaljnjih 50,00 EUR preživnine za čas od 1. 5. 2018 do 31. 12. 2020 ter za 30,00 EUR za čas od 1. 1. 2021 dalje pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške.

2. Zoper prisodilni del sodbe se je pravočasno pritožil toženec po pooblaščenki. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma podredno razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje oziroma „izvedbo naroka s strani pritožbenega sodišča ter in merito odločitev o tožbi ob upoštevanju pritožbe strank“. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Mladoletna tožnica se v odgovoru na pritožbo, vloženem po pooblaščencu, zavzema za zavrnitev pritožbe in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na očitke o odsotnosti obrazložitve o mesečnih dohodkih ter pomanjkljivosti obrazložitve o stroških gre sprva odgovoriti, da iz obrazložitve sodbe izhajajo razlogi glede zmožnosti zakonite zastopnice mladoletne tožnice (od 64. do 68. točke obrazložitve), zmožnosti toženca (od 68. do 84. točke obrazložitve), ter glede kritja stroškov (pod 96. točko obrazložitve). Ker so razlogi o teh pritožbeno izpostavljenih dejstvih jasni, razumljivi in nedvoumni in je zato zoper te razloge moč uresničiti pravico do pritožbe, ni podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Po 132. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR), lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje zvišalo preživnino, ker so se v času od določitve preživnine s sodbo IV P 137/2012 do vložitve tožbe v predmetni zadevi na dne 25. 8. 2017 spremenile zmožnosti obeh preživninskih zavezancev že zato, ker je ugotovilo, da mati ne plačuje več preživnine za sina A. A., oče pa sedaj prejema pokojnino in subvencije iz naslova lastništva kmetije. Pritožba zato napačno trdi, da je pogoj za odločanje o zahtevanem zvišanju preživnine ni izpolnjen.

8. Na pritožbeno izpostavljene razloge iz preteklih pravnomočno končanih postopkov (zdravstveno stanje toženca, ugotovitve o stroških ter o prejemkih), sodišče ni vezano, saj razlogi dejanske narave, ki niso zajeti v izreku sodbe, ne postanejo pravnomočni. Pravilo o objektivnih mejah pravnomočnosti iz 319. člena ZPP se namreč nanaša le na odločitve o zahtevku tožbe in nasprotne tožbe ter o obstoju terjatve, ki jo je tožena stranka uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, te odločitve pa vsebuje izrek sodbe. Za odločitev o zahtevku iz predmetne tožbe so tako relevantni le razlogi izpodbijane sodbe.

9. Pritožbene navedbe glede prvostopno ugotovljenih izdatkov in prejemkov so usmerjene v kritiko tožničinih potreb in zmožnosti zavezancev. Materialnopravno izhodišče presoje utemeljenosti teh pritožbenih navedb je v 129. členu ZZZDR, po katerem se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Po 129. a členu ZZZDR mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega in telesnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Potrebe otroka morajo biti tako v vsakem konkretnem primeru prilagojene zmožnostim staršev ter seveda tudi njihovim potrebam, pri čemer je preživninska obveznost do mladoletnih otrok primarna in mora roditelj le-tej prilagoditi tudi višino stroškov za lastne potrebe.

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da potrebe mladoletne tožnice znašajo 450,00 EUR. Glede očetovih dohodkov je ugotovilo, da so ti od leta 2017 do vključno leta 2020 znašali 740,00 EUR mesečno, glede dohodkov matere pa, da je prejemala od septembra 2017 do aprila 2018 povprečno 406,08 EUR mesečno, od maja 2018 do začetka junija 2019 povprečno 715,53 EUR, od junija 2019 do decembra 2020 povprečno 831,55 EUR, od januarja 2021 dalje do izdaje izpodbijane sodbe pa 698,83 EUR.

11. Pritožba ugotovitve o toženčevih dohodkih izpodbija zgolj s pomisleki, ali je dejansko lahko toženec katero premoženje prodal, ter s trditvami, da toženec nima več kakšnega premoženja, ki bi ga lahko prodal, saj so mu preostala zgolj kmetijska zemljišča, ki so malo vredna in jih zaradi varovalnih določil Zakona o kmetijskih zemljiščih ne more prodati. Tudi ugotovitve o dohodkih zakonite zastopnice naj bi bile po stališču pritožbe napačne, saj naj bi se njene zmožnosti izboljšale, ker ne plačuje več preživnine. Nadalje pa še trdi, da so bile tudi potrebe mladoletne tožnice v času šolanja na daljavo ter razglašene epidemije manjše, ker ni imela obšolskih dejavnosti.

12. Z gornjimi posplošenimi trditvami pritožba pravilnosti napadenih prvostopnih ugotovitev, narejenih na podlagi izvedenih dokazov ter iz njih izhajajočih denarnih zneskov, ne more omajati. Trditve glede premoženja, ki naj bi ga zakonita zastopnica prejela kot dedinja po pokojni materi, torej glede zmožnosti zakonite zastopnice, kakršne bo ta morebiti imela po izdaji izpodbijane sodbe, pa za predmetni postopek niso bistvene.

13. Ob neizpodbitih ugotovitvah glede tožničinih potreb in zmožnosti obeh zavezancev toženčeva zatrjevanja o lastnih zmožnostih lahko napotujejo le na sklep, da ima drugačna merila pri ocenjevanju svojih zmožnosti in zmožnosti matere. Pritožbeno sodišče šteje, da bo toženec pri ugotovljenem premoženju, ki mu nesporno prinaša dohodke, zmogel plačati 50,00 oziroma 20,00 EUR višjo preživnino za obdobje, v katerem je (bila) zakonita zastopnica brez zaposlitve. Pri določitvi nižje preživnine bi bila mati, na kateri je itak že pretežna skrb za varstvo in vzgojo tožnice, povsem nesorazmerno obremenjena.

14. V sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče odloča o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). Ker je prvostopno sodišče obrazložilo, da imata obe pravdni stranki odobreno brezplačno pravno pomoč in da ima toženec preživninsko obveznost do tožnice, pritožba neutemeljeno trdi, da prvostopna odločitev, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, ni materialnopravno pravilna.

15. Glede na to, da pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ni podan kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo, ki se je zato izkazala za neutemeljeno, zavrniti in sodbo prvega sodišča v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

16. Pravdni stranki sami krijeta stroške, ki so jima nastali v zvezi s tem pritožbenim postopkom (prvi odstavek 165. člena ter 413. člen ZPP).