Jedro

V primeru, ko sodišče odloča o pozneje najdenem premoženju zapustnika, po katerem je bilo v prvotnem zapuščinskem postopku na podlagi prvega sklepa o dedovanju razdeljeno premoženje na podlagi dednega dogovora, je potrebno vselej ugotavljati, kakšna je bila morebitna volja dedičev ob sklepanju dednega dogovora tudi glede pozneje najdenega premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da sta dediča naknadno najdene zapuščine in sicer nepremičnine vl.štev. 143 k.o... z gozdno parcelo štev. 710/2 v izmeri 2008 m2, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju tedanjega Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 13.11.1962, opr.štev. O 206/1962 J.N. do 3/4 in zapustnikova hči A.K. do 1/4. Ugotovilo je še vrednost navedene zapuščine in odredilo zemljiškoknjižni prepis nepremičnine.

Zoper navedeni sklep se pritožuje dedič J.N. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Poudarja, da ni bilo upoštevano mnenje Višjega sodišča v Ljubljani. Poudarja, da je leta 1962 na tedanji zapuščinski obravnavi prejel v last in posest celotno premoženje pokojnega očeta. Sestra A.K. je tedaj izjavila in podpisala, da je v celoti dedno odpravljena. Ugotovil je, da je bila takrat pomotoma izpuščena predmetna parcela. Gozd je koristil ves čas v dobri veri in plačeval javna bremena. Ne gre za naknadno najdeno premoženje temveč za po pomoti izpuščeno. Nepotrebno je ocenjevati vrednosti dednega deleža, ker je prevzel revno kmetijo in skrb za mater. Sodišče je parcelo nepravilno dodelilo do 1/4 sestri, v nasprotju z 221. členom ZD. Pritožnik se sklicuje tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr.štev. II Cp 201/1997. Z izpodbijanim sklepom je tudi spregledano dejstvo, ki izhaja iz prvega pravnomočnega sklepa o dedovanju, ko je sodišče ocenilo zmanjšano vrednost pokojnikovega premoženja zaradi sestrinega dolga, ki ga je poravnal pritožnik, kar je znašalo 1/8 tedanjega premoženja, gozd pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ocenilo na kar 2.000.000,00 SIT, kar je po pritožnikovem mnenju enkrat preveč. Predlaga, da pritožbeno sodišče dokončno odloči in da se izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

V primeru, kakršen je predmetni, ko sodišče odloča o pozneje najdenem premoženju zapustnika, po katerem je bilo v prvotnem zapuščinskem postopku na podlagi prvega sklepa o dedovanju razdeljeno premoženje na podlagi dednega dogovora, je potrebno vselej ugotavljati, kakšna je bila morebitna volja dedičev ob sklepanju dednega dogovora tudi glede pozneje najdenega premoženja. V skladu z določbo 221. člena ZPP namreč v primeru, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Sodišče je torej tudi pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju vezano na pravnomočni sklep o dedovanju. V primeru, ko so dediči v zapuščinskem postopku sklenili dedni dogovor, na katerega je sodišče oprlo sklep o dedovanju, je zato sodišče tudi pozneje vezano na morebitno vsebino volje dedičev v razmerju do pozneje najdenega premoženja oz. do premoženja, ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju. Zapuščinsko sodišče mora torej opraviti presojo, kakšen je bil morebiten odnos dedičev do kasneje najdenega premoženja že ob izdaji sklepa o dedovanju. Opisano pravno izhodišče zrcali tudi sodna praksa (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr.štev. Cp 1974781, z dne 26.1.1982 - objavljeno v Poročilu o sodni praksi štev. 1/82 in novejši sklep Višjega sodišča v Kopru, opr.štev. II Cp 201/97, z dne 7.3.2000, opr.štev. Cp 534/99).

Zgoraj navedene presoje pa prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu ni opravilo in je zato ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno glede pravno odločilnih okoliščin. Prvostopno sodišče se je namreč zadovoljilo le s presojo, kakšna je sedanja volja dedinje A.K., izpodbijana odločitev pa temelji zgolj na upoštevanju te njene sedanje volje. Pritožnik pa opozarja, da je bila predmetna parcela le pomotoma izpuščena iz prvega sklepa o dedovanju, da so torej dediči tudi pri sklepanju dednega dogovora to parcelo upoštevali, iz sklepa o dedovanju pa je izpadla po krivdi sodišča, pomotoma. Zato je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi, izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena in 355. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter 163. členom ZD). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje predvsem oceniti ali so dediči, predvsem tudi dedinja A.K. ob sklepanju dednega dogovora vedeli za predmetno parcelo in z njo računali. Na takšen zaključek bi sicer lahko kazal že sam zapis v 2. odstavku dednega dogovora, po katerem si je tedaj zapustnikova vdova izgovorila užitek gozda "B..", prevzemnik (pritožnik) pa je s tem soglašal - če bi se seveda v novem postopku ugotovilo, da navedeni gozd predstavlja predmetno parcelo, kot se to nakazuje iz izjav obeh navedenih dedičev na naroku dne 24.3.2003 (list. štev. 19 v priloženem spisu D 63/2003). V tem primeru bi moralo biti glede na zgoraj opisano pravno ureditev kasneje najdenega premoženja tudi dedovanje predmetne parcele podvrženo delitvi, dogovorjeni med dediči in povzeti v prvi sklep o dedovanju.