19. 11. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Sindikata vojakov Slovenije, Slovenska Bistrica, ki ga zastopa Klemen Vogrinec, odvetnik v Slovenski Bistrici, na seji 19. novembra 2015

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 8. točke 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 44/14) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Predlagatelj izpodbija 8. točko 7. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2), ki opredeljuje pojem dodane dobe kot četrtino obdobja, v katerem je bil zavarovanec vključen v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, ki se šteje kot pokojninska doba brez dokupa pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravice iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se ne upošteva za izračun višine pravic. Očita ji neskladje z drugim odstavkom 14. člena, prvim in drugim odstavkom 50. člena ter 153. členom Ustave. Predlagatelj navaja, da vojaškim osebam na podlagi enajstega odstavka 92. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo – ZObr) v zvezi z desetim odstavkom 413. člena ZPIZ-2 preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Poklicno pokojnino naj bi nato prejemali do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno pokojnino. Dodana doba, kot jo opredeljuje izpodbijana določba, naj bi se upoštevala tako pri izpolnjevanju pogojev za poklicno kot tudi pri izpolnjevanju pogojev za predčasno ali starostno pokojnino. Ker pa naj se ne bi dodana doba, kot izhaja iz njene opredelitve, upoštevala pri odmeri navedenih pravic, naj bi bili zaradi upoštevanja dodane dobe pri izpolnjevanju pogojev za predčasno oziroma starostno pokojnino prikrajšani pri višini pokojnine. Ta naj bi bila zato, ker se pri odmeri upošteva le pokojninska doba brez dodane dobe, občutno nižja. Predlagatelj poudarja, da izpodbijana ureditev med zavarovanci poklicnega zavarovanja najbolj ogroža prav pripadnike Slovenske vojske, saj tem preneha delovno razmerje po zakonu ob izpolnitvi pogojev za poklicno upokojitev, s čimer jim je onemogočeno doseganje polne starostne pokojnine. Predlagatelj se v utemeljitev svojih navedb sklicuje tudi na zadevo št. U-I-72/14,[1] s katero naj bi bila ta zahteva vsebinsko povezana in v kateri naj bi predložil podatke o konkretnih primerih pripadnikov Slovenske vojske, ki jih bo zaradi zakonsko določenega prenehanja delovnega razmerja izpodbijana ureditev ogrozila še v tem letu. Navaja, da iz prejetih informativnih izračunov izhaja, da se bo pri njih za odmero starostne pokojnine namesto 40 let skupne pokojninske dobe upoštevalo 36 ali 37 let pokojninske dobe, brez dodane dobe iz naslova vključenosti v poklicno zavarovanje.

Reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko na podlagi enajste alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa le, če so ogrožene pravice delavcev. Kot pogoj je torej določena ogroženost pravic delavcev, in ne le njihovo zmanjšanje ali poslabšanje, do katerega bi lahko prišlo zaradi uveljavitve izpodbijane ureditve. Reprezentativni sindikat kot upravičeni predlagatelj mora izkazati konkretno in neposredno ogroženost, medtem ko abstraktna ogroženost ne zadostuje za izpolnitev tega zakonskega pogoja (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-132/13 z dne 11. 7. 2013). Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-154/12 z dne 6. 3. 2014 zavzelo tudi stališče, da prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne more pomeniti ogroženosti pravic delavcev, če jim je socialna varnost na koncu poklicne kariere zagotovljena s pridobitvijo starostne pokojnine brez zmanjšanja.

Po prenehanju delovnega razmerja na podlagi izpodbijanih določb je vojaškim osebam zagotovljena možnost uveljavitve pravice do poklicne pokojnine, pri čemer je njihovi volji prepuščena odločitev o tem, ali bodo to možnost izrabile ali ne. Višina mesečne poklicne pokojnine ni zakonsko določena, ampak se odmeri glede na višino zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca na podlagi aktuarskega izračuna (šesti odstavek 204. člena ZPIZ-2). Zakonsko je določen zgolj njen minimum.[2] Vojaška oseba, ki se odloči za uveljavitev pravice do poklicne pokojnine, prejema poklicno pokojnino do poteka obdobja, določenega za prejemanje poklicne pokojnine, nato uveljavi pravico do starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dodana doba, pridobljena na podlagi vključenosti v poklicno zavarovanje, se upošteva za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine, ne pa pri njeni odmeri.[3] Da bi bila zavarovancu odmerjena polna starostna pokojnina, mu ZPIZ-2 daje možnost ugodnejše prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja (četrti odstavek 25. člena ZPIZ-2)[4] ter dokup pokojninske dobe za razliko med pridobljeno dodano dobo in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine (enajsti in dvanajsti odstavek 202. člena ZPIZ-2).[5] Predlagatelj navaja zgolj, da je starostna pokojnina, ker se pri njeni odmeri ne upošteva dodana doba, občutno nižja, kot bi bila v primeru upoštevanja te dobe. Z navedeno posplošeno trditvijo, upoštevaje tudi možnosti, ki jih ZPIZ-2 daje zavarovancem, da si zagotovijo odmero polne starostne pokojnine, predlagatelj ni izkazal, da ureditev, po kateri se pri odmeri starostne pokojnine ne upošteva dodana doba, ne zagotavlja socialne varnosti.

Glede na navedeno predlagatelj ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Ustavno sodišče je zato njegovo zahtevo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovale sodnice Jadek Pensa, Korpič – Horvat in Sovdat.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

zanj dr. Jadranka Sovdat Podpredsednica

[1]Ustavno sodišče je zahtevo predlagatelja s sklepom z dne 17. 9. 2015 zavrglo, ker ni izkazal pogoja ogroženosti pravic delavcev po enajsti alineji prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS).

[2]Četrti odstavek 204. člena ZPIZ-2 določa, da poklicna pokojnina ne sme biti nižja od starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo brez dodane dobe.

[3]Taka je bila ureditev tudi po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo – ZPIZ-1).

[4]Peti odstavek 202. člena ZPIZ-2 določa možnost, da se s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi, da te prispevke zavarovanca, ki je že uveljavil pravico do poklicne pokojnine, plačuje delodajalec, pri katerem je bil zavarovanec vključen v poklicno zavarovanje.

[5]Trinajsti odstavek 202. člena ZPIZ-2 določa možnost, da se z zakonom ali kolektivno pogodbo lahko določi, da sredstva za ta dokup pokojninske dobe plača delodajalec zavarovanca, vključenega v poklicno zavarovanje.