Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Toženka mora tožnici v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.
**Izpodbijana sodba**
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka plačati tožnici 16.590,34 EUR s pripadki (I. točka izreka). Hkrati je toženki naložilo, da tožnici povrne na 1.820,96 EUR odmerjene pravdne stroške s pripadki (II. točka izreka).
**Pritožba in odgovor na pritožbo**
2. Proti tej sodbi se je toženka pravočasno pritožila zaradi absolutne bistvene kršitve postopka. Pritožbenega predloga ni navedla.
3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe, potrditev sodbe sodišča prve stopnje in naložitev vseh stroškov postopka v plačilo toženki.
**K odločitvi o pritožbi**
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je prvi narok za glavno obravnavo dne 23. 5. 2019, na katerem je ugotovilo, da je zadeva zrela za razsojo, opravilo v nenavzočnosti toženke. Ta je z elektronskim sporočilom z dne 15. 5. 2019 (l. št. 54) zaprosila za preložitev naroka, ker je zakoniti zastopnik toženke, ki je hkrati tudi njen edini zastopnik, v obdobju razpisanega naroka koristil starševski dopust. Toženka je temu predlogu predložila tudi kopijo vloge za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka. Prvostopenjsko sodišče naroka ni preložilo, ker je ocenilo, da je toženka navedla premalo podatkov (naveden ni bil niti datum rojstva otroka, kako je s porodniškim dopustom matere in varstvom otroka...), da bi bilo mogoče odsotnost zakonitega zastopnika toženke z naroka šteti za opravičeno. Pritožbeno sodišče se s takšno oceno strinja.
6. Narok se lahko preloži le, če je to potrebno za izvedbo dokazov, ali če so za to podani drugi upravičeni razlogi (prvi odstavek 115. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki1. 7. Tudi po presoji pritožbenega sodišča toženka ni navedla konkretnih okoliščin, iz katerih bi izhajal opravičen razlog za izostanek z naroka. Toženka bi namreč morala pojasniti, v čem je bila odsotnost njenega direktorja nenaden, objektivno nepredvidljiv dogodek. Kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, toženka ni niti trdila, da nima možnosti varstva otroka s strani tretje osebe. Koriščenje starševskega dopusta samo po sebi pa še ni opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Zato tudi z morebitno predložitvijo potrdila o priznanju pravice do očetovskega dopusta, toženka ne bi dokazala upravičenega razloga za preložitev naroka. Takšen predlog za preložitev naroka ne predstavlja formalno pomanjkljive vloge, pač pa je vsebinsko pomanjkljiv, zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno pozivati toženke na njegovo dopolnitev po 108. členu ZPP.
8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi stranki, ki v postopku nastopa sama, mogoče naložiti breme, da v primeru zadržanosti poskrbi za to, da bo opravo procesnega dejanja zagotovila prek pooblaščenca (ki mora biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit)2. Toženki je bilo vabilo na omenjeni narok vročeno dne 29. 4. 2019 (vročilnica pripeta k list. št. 50 spisa), zato je imela dovolj časa, da bi v primeru načrtovanega koriščenja starševskega dopusta lahko pooblastila ustrezno osebo za zastopanje na sodišču. Kakršnihkoli razlogov za to, da si pooblaščenca ne bi mogla pravočasno preskrbeti, pa toženka ni navedla.
9. Toženka se tudi neutemeljeno zavzema, da bi jo prvostopenjsko sodišče moralo obvestiti o tem, da naroka ne bo preložilo. Sodišče namreč stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni bilo ugodeno3. Če stranka ne prejme obvestila sodišča, to pomeni, da bo narok opravljen4. 10. Glede na vse pojasnjeno v konkretni zadevi pogoji za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo niso bili podani in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ga je opravilo v odsotnosti toženke. Pritožbeni očitek o smiselno zatrjevani absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni utemeljen.
11. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni zaslišalo njenega zakonitega zastopnika. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, ki mu je toženka nasprotovala le z ugovorom, da zahtevek zaradi odloženega plačila še ni zapadel5, k čemur je predlagala tudi zaslišanje zakonitega zastopnika toženke. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, toženka zatrjevanega dogovora o odlogu plačila ni natančneje opisala, saj ni navedla, s katero osebo na strani tožnice, pa tudi ne kdaj, kje oziroma v kakšnih okoliščinah je bil dogovor sklenjen. Ker je tožnica obstoj dogovora o kasnejši zapadlosti terjatve izrecno zanikala, zaslišanje zakonitega zastopnika toženke pa je bilo predlagano povsem nekonkretizirano, prvostopenjsko sodišče tega dokaza utemeljeno ni izvedlo. Izvedba dokazov namreč služi dokazovanju zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljive trditvene podlage.
12. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP).
**O pritožbenih stroških**
13. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena in 155. člena ZPP. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato mora povrniti tožnici njene stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je tožnici v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT) priznalo 625 točk za odgovor na pritožbo (1. točka tar. št. 21 OT), 12,5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), kar skupaj vse skupaj znaša 637,5 točk oz. 382,50 EUR. Vrednost odvetniške točke znaša 0,60 EUR. K temu je prištelo še 22% DDV tako, da skupaj pritožbeni stroški znašajo 466,65 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika ter 313. člen ZPP).
1 Primerjaj sodba VSL I Cpg 898/2018. 2 Glej sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-184/97, sklep VSRS II Ips 167/97, sodbi VSL I Cpg 223/2013 in I Cpg 345/2017 ter sklep VSL I Cpg 612/2018. 3 Tako tudi VSL sklep II Cp 723/2015 in VSL sklep II Cp 1957/2020. 4 Prim. A. Galič, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2009, str. 469 in 470 ter sodba VSL I Cp 969/00. 5 Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da se je glede poplačila vtoževnih računov s tožnico dogovorila za obročno plačevanje tako, da bo plačala 4.000,00 EUR do 30. 9. 2018, 4.000,00 EUR do 31. 10. 2018, 4.000,00 EUR do 30. 11. 2018 in 4.590,34 EUR do 31. 12. 2018.