Jedro

Tožena stranka je v sporni odpovedi navedla, da odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem, da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi.

Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino izpolnjuje zahteve po obrazloženosti dejanskega razloga za odpoved zaradi neuspešnega poskusnega dela v smislu drugega odstavka 87. člena ZDR-1 in z vidika le-tega omogoča preizkus njene zakonitosti pred sodiščem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 29. 9. 2014. Hkrati je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje po izteku odpovednega roka dne 7. 10. 2014 ni zakonito prenehalo in da ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo ter mu zagotoviti neprekinjene pravice iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je bil tožnik po nastopu dela varnostnika ustrezno seznanjen z delovnimi zadolžitvami, da sta ga po nastopu dela spremljala dva člana komisije za oceno poskusnega dela, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi, da je imel naročnik storitev varovanja na objektih katerega je opravljal delo utemeljene pripombe na tožnikovo delo, da sta ga člana komisije in sodelavec, ki ga je uvajal v delo, opozarjali na napake oziroma neustrezno delo in da tožnik ni kazal interesa, da svoj odnos do dela prilagodi zahtevam delovnega mesta ter mu je bila zato pogodba o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela utemeljeno odpovedana.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pri tem sodišču dejansko očita le zmotno uporabo materialnega prava, češ da je zmotno presodilo, da je sporna odpoved zakonita, čeprav je bila podana brez ustrezne obrazložitve dejanskega razloga za odpoved v smislu drugega odstavka 87. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri tem se sklicuje na stališča Vrhovnega sodišča, sprejeta v zadevi VIII Ips 193/2014. 4. Tožena stranka je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Ker tožnik pavšalno očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni določno opredelil, sodišče izpodbijane sodbe z vidika tega revizijskega razloga ni moglo preizkusiti.

8. Na podlagi drugega odstavka 87. člena ZDR-1 mora delodajalec v pisni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavcu, pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved.

9. Tožena stranka je v sporni odpovedi navedla, da odpoved podaja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s tem pogojem, da ga je v času poskusne dobe spremljala poimensko navedena komisija in ugotovila, da ni izpolnil pričakovanj v smislu določbe pogodbe o zaposlitvi.

10. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi s tako vsebino izpolnjuje zahteve po obrazloženosti dejanskega razloga za odpoved zaradi neuspešnega poskusnega dela v smislu drugega odstavka 87. člena ZDR-1 in z vidika le-tega omogoča preizkus njene zakonitosti pred sodiščem. Taka presoja ne odstopa od stališč sodišča, zavzetih v sodbi VIII Ips 193/2014 z dne 24. 3. 2015, na katera se sklicuje tožnik.

11. Ker v reviziji navedeni revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Izrek o stroških temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka.