Jedro

Subjektivni 30 dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi obnovitvenega razloga po 3. točki 421. člena ZPP se izteče 30 dni po vročitvi pravnomočne sodbe višjega sodišča tožniku. Ker je bilo tožnikovo zdravstveno stanje v času, ko je bil odprt rok za obnovo postopka, stabilno oz. je bil tožnik prišteven, je rok za vložitev predloga za obnovo postopka potekel že v letu 1988, ko mu je bila sodba višjega sodišča vročena, ne pa kasneje, ko se je zdravil zaradi duševne bolezni in ni bil procesno sposoben.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba (pravilno sklep) sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo (pravilno sklepom) je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka.

Zoper navedeno sodbo (pravilno sklep) se pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb ZPP in zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da drugostopenjsko sodišče izpodbijano sodbo (pravilno sklep) spremeni in dovoli obnovo postopka ter razveljavi odločbe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, ter toženi stranki naloži povračilo vseh stroškov postopka. V pritožbi navaja, da je vložil predlog za obnovo postopka zato, ker v času prenehanja delovnega razmerja in postopka pred prvostopenjskim sodiščem ni bil sposoben biti stranka, saj ni bil krajevno in časovno orientiran. V tem času se je zdravil zaradi shizofrenske psihoze, kar je razvidno iz izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke doc. dr. A.B. in iz poročil lečeče zdravnice dr. C.Č., specialistke psihiatrije. Tožnik v spornem obdobju ni bil sposoben urejati svojih zadev, pri njem je bila podana le stabilna remisija, saj se ni zavedal svojih ravnanj, ter ni razumel svojega položaja in obveznosti. Iz 3. točke dodatka izvedenskega mnenja doc. dr. A.B. izhaja, da so pri tožniku odpravljeni vodilni simptomi v smislu blodnih in halucinarnih doživetij, vendar možnost ponovitve bolezni nenehno obstaja. Tožnik niti v času poskusne dobe pri toženi stranki niti v času postopka na sodišču ni mogel sam skrbeti za svoje interese in ni bil krajevno in časovno orientiran, zato ni mogel biti stranka v postopku, ter je podan obnovitveni razlog po 3. točki 421. člena ZPP. Tožniku ne bi smelo prenehati delovno razmerje, predlog za obnovo ni prepozen, v vsakem primeru pa bi bilo potrebno njegovi tožbi v celoti ugoditi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo, ki bi se glede na določbo 1. odstavka 425. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 4/77, 27/90) morala pravilno glasiti kot sklep (prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka se s sklepom zavrže), v mejah pritožbenih razlogov ter po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni bilo bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter na podlagi tega sprejelo pravilne pravne zaključke, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnik predlagal obnovo postopka po 3. točki 421. člena ZPP, ker v času poskusnega dela pri toženi stranki, ki je bilo negativno ocenjeno, zaradi česar mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, ter v času sodnega postopka ni bil krajevno in časovno orientiran zaradi duševne bolezni, zato ni mogel sam skrbeti za svoje interese in koristi in ni mogel biti stranka v postopku, v katerem ga ni zastopal zakoniti zastopnik.

Pri odločanju o obnovi postopka mora sodišče prve stopnje presoditi, ali je obnova postopka podana v skladu s 421. členom ZPP (obnovitveni razlogi) ter ali je podana pravočasno v rokih, določenih v 423. členu ZPP. Pri slednjem je potrebno upoštevati najprej glede na uveljavljani obnovitveni razlog subjektivni rok, določen v 1. odstavku 423. člena ZPP, ki opredeljuje pričetek teka roka za obnovo od posameznega obnovitvenega razloga, kot tudi objektivni rok 5 let, določen v 3. odstavku citiranega člena, ter določbo, da objektivni rok ne velja za razloge za obnovo postopka iz 2. in 3. točke 421. člena ZPP, torej tudi razlog, ki ga uveljavlja tožnik.

Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko se je osredotočilo na vprašanje pravočasnosti vloženega predloga za obnovo postopka. Po 423. členu ZPP se predlog za obnovo postopka vloži v 30 dneh in sicer v primerih iz 3. točke 421. člena ZPP, če se je postopka kot tožnik ali kot toženec udeležil nekdo, ki ne more biti stranka v postopku, od dneva, ko je bila temu vročena odločba; če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, od dneva, ko je bila odločba vročena stranki oz. njenemu zakonitemu zastopniku; če zakoniti zastopnik oz. pooblaščenec ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, pa od dneva, ko je stranka izvedela za ta razlog (1. odstavek 423. člena ZPP). Če bi začel teči rok iz prvega odstavka tega člena, preden bi odločba postala pravnomočna, se šteje ta rok od pravnomočnosti odločbe, kadar zoper njo ni bilo vloženo pravno sredstvo, sicer pa od vročitve pravnomočne odločbe višjega sodišča, izrečene na zadnji stopnji (2. odstavek istega člena).

V obravnavani zadevi je subjektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka za tožnika začel teči 11.3.1988 (in ne 17.3.1988, kot je napačno ugotovilo sodišče prve stopnje), to je tedaj, ko je bila tožniku vročena pravnomočna odločba tedanjega Sodišča združenega dela SRS opr. št. Sp .../87 z dne 18.2.1988 (odločba je bila vročena tožniku osebno ter njegovemu odvetniku, obema dne 10.3.1988). V tem roku je tožnik po svojem odvetniku tudi vložil predlog za obnovo postopka (dne 11.4.1988) in kot nov dokaz predložil strokovno mnenje dr. C.Č., spec. psihiatra z dne 17.3.1988, iz katerega je izhajalo, da so bolezenski znaki pri tožniku obstajali že več tednov ali mesecev pred vidnim izbruhom bolezni in negativno vplivale na njegove delovne sposobnosti v poskusni dobi. Predlog za obnovo postopka je bil tedaj zavrnjen s pravnomočno odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani, opr. št. S .../87, z dne 26.5.1988, potrjeno z odločbo Sodišča združenega dela SRS, opr. št. Sp ..../88, z dne 14.9.1988. V tem postopku, pa tudi v postopku o drugem predlogu za obnovo postopka z dne 13.9.1993, ki je bil kot prepozen zavržen (s pravnomočnim sklepom SZD v Ljubljani, opr. št. S ../87, z dne 16.11.1993, ki ga je potrdilo SZD RS s sklepom opr. št. Pdp .../94, z dne 27.10.1994), tožnik ni izrečno uveljavljal obnovitvenega razloga iz 3. točke 421. člena ZPP, skliceval pa se je na mnenje dr. C.Č. z dne 8.9.1993 (podobne vsebine kot mnenje z dne 11.4.1988).

Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnikov ponovni (tretji) predlog za obnovo postopka z dne 15.11.1996 vložen prepozno, saj se je rok za uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 3. točke 421. člena ZPP iztekel že v letu 1988. Pritrditi je potrebno zaključku prvostopenjskega sodišča, da je bilo v tem času (ko je bil odprt rok za obnovo postopka zaradi zgoraj navedenega obnovitvenega razloga) tožnikovo zdravstveno stanje izboljšano, čeprav sodni izvedenec dr.

A.B., nevropsihiater, ni mogel natančno opredeliti, od kdaj naprej je mogoče šteti, da je tožnik prišteven. Pojasnil je le, da je takšno stanje (tj. stanje popolne prištevnosti) nastopilo v obdobju od zaključka hospitalizacije (junij 1987) do zaključka medikamentoznega zdravljenja (tj. najkasneje l. 1993). Že v oktobru 1987 je bilo njegovo stanje s strani lečeče zdravnice psihiatrinje dr. C.Č..

ocenjeno kot stanje stabilne remisije. Iz dodatnega mnenja dr. C.Č. z dne 10.4.1998 izhaja, da je tožnik potem več let hodil na kontrole in da je bil skoraj celo leto ( tj. leto 1987 in delno 1988) pri njem izražen postpsihotični deficit, 22.3.1988 pa je opravil psihološko testiranje, ki je nakazovalo še prisotno latentno simptomatiko. V tem stanju se ni bil sposoben sam zastopati, ker se ni zavedal svojih ravnanj in ni razumel svojega položaja in obveznosti, vendar so količino zdravil aprila 1988 zmanjšali, nato pa so se ponovno pojavljala občasna poslabšanja v l. 1989, maja 1990, aprila 1992, vse do leta 1993, ko niti medikamentozne terapije niti drugih zdravstvenih ukrepov ni več potreboval. Tudi iz mnenja sodnega izvedenca dr. A. izhaja, da je do dobre remisije, tj. ozdravitve (ki jo je izvedenec označil kot popolno prištevnost), prišlo v letu 1993. Glede na to, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka šele v letu 1996, je predlog očitno prepozno vložen.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo (pravilno sklep) sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških postopka temelji na določilu 166. ter 154. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).