Jedro

Tožnik bi bil upravičen do denarne socialne pomoči, v kolikor ne bi presegal minimalnega dohodka 265,22 EUR (1. odstavek 8. člena ZSVarPre in 152. ter 153. člen ZUJF). Ker vsota posredno ugotovljenega dohodka, oskrbe in ene tretjine prihrankov presega minimalni dohodek, tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. V posledici tega tudi ni upravičen do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do priznanja pravice do krijta prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 29. 5. 2014 in Odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 16. 1. 2014, da se tožniku prizna pravica do denarne socialne pomoči, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do kritja do polne vrednosti zdravstvenih storitev ter sklenilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je toženec pravilno ugotovil tožnikov posredni ugotovljeni dohodek v višini 55,83 EUR in da ima tožnik zagotovljene 15 % osnovne oskrbe - bivanja v višini 39,78 EUR. Glede denarja, ki ga je dvignil z računa, se ob upoštevanju 31. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, ZSVarPre) šteje, da je imel tožnik na dan vložitve vloge prihranke v višini nad 500,00 EUR, ki so mu omogočali preživetje ter tako ne izpolnjuje pogojev za dodelitev denarne socialne pomoči, saj je vsota posredno ugotovljenega dohodka, oskrbe in 1/3 prihrankov presegala ugotovljeni minimalni dohodek 265,22 EUR.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da zahteva zgolj to, kar mu pripada, saj je smiselno tudi živet in ne samo preživet. Znesek, ki ga lahko imaš na računu, da si upravičen do socialne zadeve, iz meseca v mesec, brez opozorila, niha. Najhuje je to, da je bil izbrisan iz evidence brezposelnih oseb leta 2011. Tožbo je dobil, denarja pa še do danes ne. V tem času je dobil rano na požiralniku zaradi stresa in bi bila smiselna odškodnina in poravnava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 63. členom v zvezi s 1. odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS‑1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 29. 5. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 16. 1. 2014. S slednjo je bilo odločeno, da tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči, do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v ZSVarPre in v Pravilniku o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 8/2012, Pravilnik). Iz 6. člena ZSVarPre izhaja, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili in prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom. Do denarne socialne pomoči so upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati, in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšav po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. Prejemnik ali prejemnica denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na more biti v ugodnejšem socialnem položaju od tistega, ki si sredstva za preživetje zagotavlja z delom ali na podlagi pravic iz dela.

7. Pritožba ugotovljenega dejanskega stanja s strani prvostopenjskega sodišča ne prereka. To je ugotovilo, da je iz izpisa B. banke razvidno, da je tožnik dva dni po vložitvi vloge, dne 29. 11. 2014 z računa dvignil 1.500,00 EUR. Ena tretjina tega zneska se upošteva pri ugotavljanju minimalnega dohodka in upravičenju tožnika do denarne socialne pomoči. Pri tožniku je poleg navedene tretjine prihrankov (500,00 EUR) bil ugotovljen tudi posredno ugotovljen dohodek iz naslova zavarovanih premij v višini 55,33 EUR, prav tako je potrebno upoštevati 15 % osnovne oskrbe bivanja v višini 39,78 EUR.

8. Tožnik je upravičen do denarne socialne pomoči v kolikor ne presega ugotovljenega minimalnega dohodka 265,22 EUR (1. odstavek 8. člena ZSVarPre in 152. ter 153. člen Zakona za uravnoteženje javnih financ, ZUJF). Ker vsota posredno ugotovljenega dohodka, oskrbe in ene tretjine prihrankov presega ugotovljeni minimalni dohodek tožnik do denarne socialne pomoči ni upravičen. V posledici tega tudi ni upravičen, v skladu z 29. členom ZUPJS, do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in do priznanja pravice do krijta prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje.

9. Pritožbene navedbe, da je smiselno živet in ne samo preživet in, da se zneski, ki jih ima nekdo na računu pri banki in se upoštevajo pri dodelitvi denarne socialne pomoči mesečno spreminjajo brez opozorila, ne vplivajo na rešitev predmetne zadeve. Na zadevo tudi ne vplivajo navedbe, da je bil izbrisan iz evidence brezposelnih, da je tožbo dobil, vendar denarja še ne in da je v posledici teh dogodkov dobil rano na požiralniku zaradi stresa.

10. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.