Jedro

Kadar že iz same trditvene podlage ne izhaja materialnopravna utemeljenost zahtevka, je dokazni postopek nepotreben ter vsakršno izvajanje dokazov v takšnem položaju celo nasprotuje temeljnemu načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, s tem pa tudi standardu sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je uveljavljal odškodnino za nepremoženjsko škodo. Ta naj bi mu nastala zato, ker državni organi po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) niso ravnali pravilno. Zato naj tudi ne bi uspel z začasno odredbo, s katero je želel preprečiti rušenje nepremičnine. Rušenje nepremičnine mu je nato povzročilo zdravstvene težave in duševne bolečine.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo. Bistvo razlogov je, da naj bi tožnik ne podal konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo protipravno ravnanje tožene stranke. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je bil tožniku odvetnik po ZBPP dodeljen, da je ta dopolnil njegov laičen predlog za izdajo začasne odredbe, a je bil predlog nato kljub vsemu zavrnjen, ker tožnik ni uspel dokazati verjetnega obstoja terjatve.

3. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da je bilo ravnanje organov BPP skladno z zakonom in tudi ustrezno hitro. Nosilni razlog za zavrnitev zahtevka se glasi: „Pritožbene navedbe, da je tožnik zaradi zatrjevane zamude prepozno dopolnil predlog za izdajo začasne odredbe in je bil zaradi posledičnega rušenja prikrajšan za učinkovito sodno varstvo, ne morejo privesti do drugačnega zaključka že zato, ker tožnik ni zatrjeval, da bi v primeru hitrejše odobritve brezplačne pravne pomoči s predlogom za izdajo začasne odredbe uspel.“

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožnik. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sodbi razveljavi ter zadevo vrne v ponovno sojenje. Sklicuje se na revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, trdi pa tudi, da so mu bile kratene ustavne pravice iz 14., 22., 23. in 26. člena Ustave. Trdi, da sodišče prve stopnje neutemeljeno ni izvedlo dokaznega postopka in je neutemeljeno opustilo dokaz z zaslišanjem tožnika. V zvezi s tem meni, da je bila njegova trditvena podlaga ustrezna in konkretizirana. Trdi tudi, da bi zaslišan kot stranka lahko „pojasnil vse relevantne navedbe“. Neutemeljeno naj bi bilo stališče, da tožniku ni nastala škoda, ker je bila predlagana začasna odredba pravnomočno zavrnjena tudi potem, ko je predlog popravil dodeljeni odvetnik. Zavrnitev začasne odredbe je postala pravnomočna, ker se tožnik zoper njo ni pritožil, to pa ponovno iz razloga, ker mu za pritožbo s strani službe za brezplačno pravno pomoč ni bil dodeljen odvetnik. Revident sklene, da bo v primeru, če bo sodišče tudi v ponovljenem postopku menilo, da tožnik ni dovolj konkretiziral vseh predpostavk odškodninske odgovornosti, moralo tožnika v okviru materialnega vodstva pozvati, naj to stori.

5. Sodišče je revizijo vročilo toženi stranki. Ta nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Razlogov, s katerimi sta nižji sodišči zavrnili tožnikov zahtevek, je več. A zadošča že en sam. Zato se revizijsko sodišče osredotoča na tisto, kar je nosilni razlog v sodbi sodišča druge stopnje. Tega je revizijsko sodišče povzelo v 3. točki te obrazložitve. Pravni pomen povzetih razlogov je, da tožnik ni konkretizirano zatrjeval vzročne zveze.

8. Tožnik v reviziji ta razlog sicer napada, vendar to stori z okoliščinami dejanske narave. Trdi, da mu za pritožbo ni bil dodeljen odvetnik in se zato zoper zavrnjeno začasno odredbo ni pritožil. Ker te navedbe presegajo oz. obhajajo dejansko podlago sodb nižjih sodišč (revident pa ne trdi, da bi šlo za neizčrpano trditveno podlago), so v revizijskem postopku zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) neupoštevne.

9. Vzročna zveza med (pred nižjimi sodišči sicer neugotovljenim) nedopustnim ravnanjem in zatrjevano škodo je nujna prvina odškodninskega dejanskega stanu (131. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Če pravno relevantne vzročne zveze ni, tudi (utemeljenega) odškodninskega zahtevka ni.

10. Ker iz citiranega nosilnega razloga sodbe pritožbenega sodišča materialnopravno sledi, da tožnik pravno relevantne vzročne zveze niti ni konkretizirano zatrjeval, to pomeni, da vtoževana odškodninskopravna posledica že na podlagi tožbene trditvene podlage ni utemeljena.

11. Kadar je tako, je dokazni postopek nepotreben ter vsakršno izvajanje dokazov v takšnem položaju celo nasprotuje temeljnemu načelu hitrosti in ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, s tem pa tudi standardu sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz 23. člena Ustave. To seveda pomeni, da so tudi vsi revizijski očitki, ki se nanašajo na neizvedbo dokazov, neutemeljeni.

12. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljana revizijska razloga nista podana, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

13. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP in prvem odstavku 154. člena ZPP ter je zajeta z izrekom revizijske odločbe.