Jedro

Sodišče prve stopnje dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne bi smelo zavrniti kot neobrazloženega, ker je bil vložen še v času veljavnosti V. odstavka 55.a člena ZIP, po katerem dolžniku takšnega ugovora ni bilo treba obrazložiti (razen če je šlo za ugovor po izteku roka).

To pomeni, da bi za odločitev o ugovoru (kljub temu, da je v času odločanja o njem že prenehal veljati) moralo uporabiti določbe ZIP, razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in opravljena dejanja ter postopek nadaljevati kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (II. odstavek 55.a člena ZIP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da spremenjen v celoti glasi: "1. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Celju opr. št. I 97/02745 z dne 21.05.1997 se razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba.

2. O zahtevku in stroških bo odločeno v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju."

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi.

Proti takšnemu sklepu je laično pritožbo vložil dolžnik. Z njim se ne strinja, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo njegove socialne stiske in sklepa, po katerem je ostal brez zaposlitve. Dolžnik je namreč Slovenec, brez zaposlitve in dobiva socialno pomoč, je vojni veteran in živi pri starših v podnajemniškem stanovanju. Starša prejemata nizko pokojnino, oče pa je tudi zelo bolan. Z njimi živi še sestra, ki je ravno tako brez zaposlitve, zato jim pomagata R. k. in K.. Denarja nima in dolga ne more vrniti, sploh pa je vprašanje, ali lahko A. V. kot nova upnica po osmih letih terja dolg od dolžnika.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi je upnica dne 27.03.1997 zoper dolžnika predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje je njenemu predlogu s sklepom z dne 21.05.1997 ugodilo, dolžnik pa mu je 31.05.1997 ugovarjal. S sedaj izpodbijanim sklepom z dne 22.11.2005 je bil ta ugovor zaradi neobrazloženosti na podlagi V. odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v zvezi z II. odstavkom 61. člena in II. odstavkom 53. člena istega zakona zavrnjen, kar pa je materialnopravno napačna odločitev.

Dolžnik je namreč sklepu o izvršbi ugovarjal še v času, ko je veljal Zakon o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP), po tem zakonu pa dolžniku ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni bilo treba obrazložiti (razen če je šlo za ugovor po izteku roka, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo). Takšna je bila izrecna določba V. odstavka 55.a člena takrat veljavnega ZIP, ki jo je po ustaljenem stališču sodne prakse treba uporabiti pri odločanju o ugovoru v vseh tistih primerih, v katerih je bil sklep o izvršbi izdan do uveljavitve ZIZ, o ugovoru pa se odloča po njegovi uveljavitvi (torej takrat, ko se je ZIP že prenehal uporabljati), kar ustreza dani situaciji.

Prvostopno sodišče bi torej na podlagi dolžnikovega ugovora, v katerem ni določil, v katerem delu izpodbija izvršilni sklep, v skladu s I. odstavkom 55.a člena ZIP moralo šteti, da ga izpodbija v celoti, nato pa razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in opravljena dejanja ter nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (II. odstavek 55.a člena ZIP).

Ker tega zaradi zmotne uporabe materialnega prava (določb ZIZ namesto določb ZIP) ni storilo, je sodišče druge stopnje, ki na obstoj tega pritožbenega razloga na podlagi II. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, utemeljeni dolžnikovi pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje pa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem se zaradi po uradni dolžnosti ugotovljene kršitve ni opredelilo do posameznih pritožbenih navedb dolžnika, o katerih se bo razpravljalo v nadaljevanju postopka pred pravdnim sodiščem.