Jedro

Tožniki z neobrazloženim mnenjem o njihovi upravičenosti do odškodnin za pretrpljeno nepremoženjsko škodo v obsegu zahtevanih zneskov niso opredelili spornega pravnega vprašanja in kršitve pravnega pravila – vključno z okoliščinami, ki bi kazale na njegovo pomembnost.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. S sodbo sodišča prve stopnje, potrjeno s sodbo sodišča druge stopnje, je bila tožnikom (med drugim) priznana odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti moža prve tožnice oziroma očeta mladoletnih tožnikov – in sicer prvi tožnici v višini 27.000,00 EUR (od zahtevanih 30.000,00 EUR), preostalim mladoletnim tožnikom pa vsakemu po 19.000,00 EUR (od zahtevanih 25.000,00 EUR).

2. Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe, izdane na drugi stopnji, so mladoletni tožniki – otroci pokojnega J. S. – vložili predlog za dopustitev revizije (medtem ko prva tožnica izrecno soglaša s prisojeno ji odškodnino). V predlogu navajajo, da v „predmetni zadevi“ ni neke novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča in je od odločitve v tej zadevi pričakovati sodno prakso, ki bo pozneje služila kot primer v podobnih zadevah. Menijo, da so upravičeni do celotnih zahtevanih zneskov odškodnin, sicer pa še navajajo: „Po pregledu sodne prakse je razvidno, da je nekako zadnja odločba Vrhovnega sodišča bila izdana leta 2007. Novejših odločitev v tej zvezi ni zaslediti, kljub vsemu pa je upoštevati tudi v sodni praksi nek razvoj dogodkov, tudi sodna praksa se razvija, odškodnine se spreminjajo in tako tožniki menijo, da tudi najhujši primeri, ko sodišče obravnava smrt enega od staršev, morajo dobiti neko novejšo sodno prakso“.

3. Predlog ni popoln.

4. Glede na vsebino obrazložitve predloga je treba ugotoviti, da tožniki niso zadostili formalnim zahtevam o obveznih sestavinah predloga iz določbe četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožniki z neobrazloženim mnenjem o njihovi upravičenosti do odškodnin za pretrpljeno nepremoženjsko škodo v obsegu zahtevanih zneskov niso opredelili spornega pravnega vprašanja in kršitve pravnega pravila – vključno z okoliščinami, ki bi kazale na njegovo pomembnost. Trditve o neobstoju novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča (po letu 2007) tožniki sami opirajo na njihov (bolj ali manj skrben) „pregled“ sicer javnosti dostopne in primerljive sodne prakse neodvisno od časa oblikovanja, medtem ko morebitnega odstopa od sodne prakse tožniki sploh ne zatrjujejo (v predlogu tudi ni sklicevanja na konkretne judikate Vrhovnega sodišča, prav tako pa mu niso priloženi judikati, ki bi kazali na neenotnost sodne prakse višjih sodišč). Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je bilo treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči.