Jedro

Tožnica zaradi pravnomočno ustavljenega izvršilnega postopka (s sklepom z dne 17. 4. 2019) nima več pravnega interesa za pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnine, ki so bile v izvršilnem postopku zarubljene 4. 9. 2017 na njenem naslovu.

Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Za ugotovitveno tožbo, da izvršba na določen predmet izvršbe ni dopustna, ki je vložena po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča (tretji odstavek 65. člena ZIZ), tožniku ni treba posebej izkazovati pravnega interesa. Zaobsežen je v sami zakoniti napotitvi na pravdo. Pravda je vezana izključno na izvršilni postopek oziroma na v njem obravnavani predmet izvršbe. Po zavrnitvi ugovora tretjega v izvršilnem postopku namreč tretji v pravdi kot tožnik dokazuje, da ima na predmetu izvršbe, na katerega je bila izvršba zoper dolžnika dovoljena, pravico, ki preprečuje izvršbo. Če med pravdo pride do ustavitve izvršbe na sporni predmet izvršbe, pravda za dokazovanje tožnikove pravice na predmetu izvršbe ni več potrebna. To velja ne glede na to, ali gre za premičnine, kot v obravnavanem primeru, ali za nepremičnine, kot je bil primer v judikatu, na katerega se je oprlo sodišče

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zoper toženo stranko in tožnici naložilo v plačilo pravdne stroške toženke v znesku 171,35 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sklepa s povračilom tožničinih pravdnih in pritožbenih stroškov, ali razveljavitev in vrnitev zadeve v nadaljnje odločanje sodišču prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom se ne strinja, zanjo je presenečenje. Izvršilno sodišče bi jo moralo kot tretjo obvestiti o ustavitvi postopka, a je ni. Zato je prepričana, da že pojmovno ni moglo priti do ustavitve izvršbe na premičnine, na katere se nanaša obravnavani postopek. Tudi pravdno sodišče k izpodbijanemu sklepu ni priložilo sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka niti je ni obvestilo, da je pribavljalo izvršilni spis. Sama je pogledala v portal eIzvršba in ugotovila, da je bil sicer izdan sklep z dne 17. 4. 2019, ki je postal pravnomočen 14. 5. 2019, a se nanaša na ustavitev postopka na denarna sredstva pri OPP in ne na premičnine. Ta izvršba z obravnavano pravdo ni povezana. Če je bil res izdan sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine, kot navaja sodišče, pa bi moralo izvršilno sodišče z istim sklepom razveljaviti že opravljena izvršilna dejanja. Sodišče tega ne navaja. Zato ima tožnica še vedno pravni interes za tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe v obravnavani zadevi. Upoštevati bi bilo treba tudi razlog, zakaj je bil izdan sklep o ustavitvi izvršbe, a ga sodišče ne navede. Sodna praksa, na katero se sklicuje, po prepričanju tožnice ni primerljiva z obravnavano zadevo. Vztraja, da ima še vedno pravni interes za ugotovitev, da so nepremičnine, ki so ji bile zarubljene na predlog toženke, njena in ne dolžnikova last. Sodišče je z izdajo izpodbijanega sklepa to onemogočilo. V plačilo ji je celo naložilo stroške toženke, čeprav je bila tožba vložena, ker je toženka predlagala izvršbo na premičnine na tožničinem naslovu in je bila tožnica primorana ustrezno ukrepati. Odločitev sodišča, da mora tožnica toženki plačati stroške pravdnega postopka, je nesprejemljiva.

3. Toženka je odgovorila na pritožbo. Meni, da tožnica zlorablja procesne pravice, ker skuša izkoristiti pomotni zapis v javnem izpisu procesnih dejanj. Gotovo ve, da v izvršilni zadevi I 151/2017 ni bila predlagana izvršba na denarna sredstva pri OPP. Ravnanje izvršilnega sodišča pri izdaji sklepa o ustavitvi postopka je bilo pravilno. Ker je odpadel pravni interes za ugotovitveno tožbo na nedopustnost izvršbe na premičnine, je pravilen tudi izpodbijani sklep, vključno z izrekom o stroških. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je na podlagi napotitvenega sklepa izvršilnega sodišča vložila tožbo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnine, ki so bile v izvršilnem postopku I 151/2017 zarubljene 4. 9. 2017 na njenem naslovu. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v izvršilni spis I 151/2017 in ugotovilo, da je bila izvršba na premičnine s sklepom z dne 17. 4. 2019 pravnomočno ustavljena. Sklep o ustavitvi izvršbe na premičnine je postal pravnomočen 14. 5. 2019. 6. Navedene dejanske ugotovitve imajo oporo v sklepu o ustavitvi izvršbe na premičnine in obvestilu izvršilnega sodišča o pravnomočnosti navedenega sklepa, ki ju je pridobilo sodišče prve stopnje (prilogi C1 in C2). Pritožbeno sodišče jih sprejema kot pravilne. Pritožnica jih s sklicevanjem na vpogled v javno dostopne podatke eIzvršba ne more omajati. Pritožbenih navedb o drugačni javni objavi se ne da preizkusiti, ker pritožnica izpisa z javnega portala z dne 6. 6. 2019, na katerega se sklicuje, v nasprotju s pritožbenimi navedbami ni predložila. Glede na listine v spisu, ki jih je pridobilo sodišče, pa je mogoče slediti pojasnilu toženke v odgovoru na pritožbo, da je bil javno objavljen napačen podatek, saj tudi po podatkih priloženega izvršilnega spisa izvršba na denarna sredstva pri OPP v tej zadevi sploh ni bila predlagana oziroma uvedena.

7. Glede na dejanske ugotovitve o ustavitvi izvršilnega postopka na premičnine, na katere meri ugotovitvena tožba v tej pravdi, je pravno pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnica zaradi ustavljenega izvršilnega postopka nima več pravnega interesa za to pravdo. Nasprotno pritožbeno naziranje in vztrajanje, da pritožnica še vedno ima pravni interes za pravdo, je zmotno.

8. Obstoj pravnega interesa je procesna predpostavka za dopustnost tožbe. Za ugotovitveno tožbo, da izvršba na določen predmet izvršbe ni dopustna, ki je vložena po napotitvenem sklepu izvršilnega sodišča (tretji odstavek 65. člena ZIZ2), tožniku ni treba posebej izkazovati pravnega interesa. Zaobsežen je v sami zakoniti napotitvi na pravdo. Pravda je vezana izključno na izvršilni postopek oziroma na v njem obravnavani predmet izvršbe. Po zavrnitvi ugovora tretjega v izvršilnem postopku namreč tretji v pravdi kot tožnik dokazuje, da ima na predmetu izvršbe, na katerega je bila izvršba zoper dolžnika dovoljena, pravico, ki preprečuje izvršbo. Če med pravdo pride do ustavitve izvršbe na sporni predmet izvršbe, pravda za dokazovanje tožnikove pravice na predmetu izvršbe ni več potrebna. To velja ne glede na to, ali gre za premičnine, kot v obravnavanem primeru, ali za nepremičnine, kot je bil primer v judikatu, na katerega se je oprlo sodišče. Pritožbeni očitek, da je nepravilno uporabilo sodno prakso, je neutemeljen. Z nadaljnjim ugotavljanjem lastninske pravice tožnice na predmetu izvršbe se njen položaj ne bi v ničemer izboljšal. Več kot ugoditve zahtevku v pravdi ne bi mogla doseči. Taka sodba pa ji ne koristi: izvršba na njeno stvar ne grozi več, razmerja do dolžnika (na kar meri pritožba z navedbo, da premičnine z dolžnikom nimajo nobene z veze) pa v njej ne more urediti. Tožena stranka v tej pravdi je namreč le upnik izvršilnega postopka in sodba dolžnika ne zavezuje. Z drugimi besedami: v pravdi za nedopustnost izvršbe se ne odloča o medsebojnih premoženjskopravnih vprašanjih med tožnico in dolžnikom iz izvršilnega postopka. Ker sodba v pravdi zaradi nedopustnosti izvršbe nima razširjenih subjektivnih meja pravnomočnosti na dolžnika, se pravni interes tožnice za tožbo ne more presojati glede na dolžnika3. 9. Ob odpadlem razlogu za zakonsko napotitev na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe bi morala tožnica skladno z drugim odstavkom 181. člena ZPP konkretizirati in izkazati kakšen drug pravni interes za nadaljevanje te pravde. Ker tega ne stori, njenemu vztrajanju, da pravni interes za tožbo še vedno ima, ni mogoče slediti.

10. Pravni interes za pravdo mora obstajati ves čas postopka. Tudi če odpade med pravdo, tožba ni več dopustna. Sodišče jo mora zavreči in se v presojo o utemeljenosti zahtevka ne sme spuščati. Zaradi odpadlega pravnega interesa lahko sodišče tožbo zavrže že ob predhodnem preizkusu tožbe (274. člen ZPP), kot je to pravilno storilo v obravnavanem primeru.

11. Očitki o kršitvi razpravnega načela so neutemeljeni. Glede procesnih predpostavk za dopustnost tožbe, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, velja preiskovalno načelo. Sodišče sme samo opravljati poizvedbe in izvajati dokaze. Drži, da v spisu ni podatka, da bi sodišče o vpogledu v izvršilni spis in pridobljenih podatkih pred izdajo izpodbijanega sklepa obvestilo pravdni stranki. Vendar pa to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa. Tožnica je namreč sama predlagala vpogled v izvršilni spis in je tako postopanje sodišča lahko pričakovala. V pritožbi pa sama priznava, da se je o ustavitvi izvršilnega postopka prepričala z vpogledom v javno dostopne podatke o poteku izvršilnega postopka. Ker so podatki, na katere se je oprlo sodišče, javno dostopni, izdani sklep zanjo ni mogel predstavljati presenečenja.

12. Dejanja izvršilnega sodišča pri izdaji sklepa o ustavitvi izvršbe ter njegova vsebina niso predmet tega pritožbenega postopka. Zato na pritožbene navedbe o tem pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo.

13. Stroškovna odločitev je sprejeta ob pravilni uporabi prvega odstavka 154. člena ZPP, po katerem mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. S stališča tožeče stranke pomeni uspeh po 154. členu ZPP le ugodilna sodba, s stališča tožene stranke pa zavrnilna sodba ali sklep o zavrženju tožbe. Čeprav je tožeča stranka ob vložitvi tožbe zanjo imela pravni interes, a se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, zaradi česar sodišče tožbo zavrže, se šteje, da je v pravdi popolnoma propadla4. 14. Pritožbeni razlogi niso podani. Ker je odločitev pravilna in ni obremenjena z napakami in kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

15. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP za tožnico in v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP za toženko. Prva s pritožbo ni uspela, druga z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločanju na pritožbeni ravni. Zato naj vsaka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami. 2 Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998 s spremembami. 3 Sklep VS RS II Ips 647/2007. 4 Primerjaj: Betteto N., v: Pravdni postopek Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba Ljubljana, 2005, stran 30.