Jedro

Po prvem odstavku 100. člena ZUS-1 mora sodišče s sklepom zavreči predlog za obnovo postopka, če (med drugim) ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba.

Izrek

Predlog za obnovo postopka se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil predlog za obnovo postopka, pravnomočno končanega s sodbo in sklepom Upravnega sodišča, I U 1767/2014-37 z dne 30. 8. 2016. Tožnik povzema dosedanji potek postopka in razlaga, zakaj se z odločitvijo oziroma ravnanjem sodišča ne strinja. Predlaga, naj sodišče njegovemu predlogu ugodi.

2. Sodišče je predlog za obnovo postopka zavrglo iz naslednjega razloga.

3. Obnova postopka je v skladu z Zakonom o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izredno pravno sredstvo.

4. Za izredna pravna sredstva ZUS-1 v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit (na primer po odvetniku).

5. Ustavnost te določbe je Ustavno sodišče RS že presojalo. V odločbi, št. U-I-69/07-36 z dne 4. 12. 2008, je ugotovilo, da ta ni v neskladju z Ustavo. To izhaja tudi npr. iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-1782/08-16, U-I-166/08-8 z dne 18. 6. 2009. S tem je odgovorjeno na tožnikove pomisleke, da naj bi bil drugi odstavek 22. člena ZUS-1 neustaven. Tožnikovemu predlogu, naj sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti drugega odstavka 22. člena Ustave, sodišče torej ni sledilo.

6. Upoštevaje četrti odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja v skladu s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, sme sicer dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama, vendar samo pod pogojem, če ima stranka sama opravljen pravniški državni izpit. 7. Tožnik je predlog za obnovo postopka vložil sam in dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu ni predložil sodišču, niti ni trdil, da bi opravil pravniški državni izpit. Sodišče tožnika ni posebej pozivalo, naj izkaže pogoj opravljenega pravniškega državnega izpita, saj je bil v predmetnem upravnem sporu tako že pozvan (s strani Vrhovnega sodišča z dopisom, I Up 117/2016-32 z dne 22. 4. 2016; s strani Upravnega sodišča z dopisom, I U 1767/2014-41 z dne 9. 2. 2017), poleg tega pa je Upravno sodišče tudi samo že preverjalo, ali ima tožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da iz evidenc Ministrstva za pravosodje ne izhaja, da bi tožnik imel opravljen pravniški državni izpit (sklep Upravnega sodišča, I U 1767/2014-19k z dne 4. 12. 2018).

8. Navedeno pomeni, da je predlog za obnovo postopka torej vložila oseba brez opravljenega pravniškega državnega izpita, ki pa po zakonu (ZUS-1 in ZPP) te pravice nima.

9. Po prvem odstavku 100. člena ZUS-1 mora sodišče s sklepom zavreči predlog za obnovo postopka, če (med drugim) ugotovi, da je predlog vložila neupravičena oseba.

10. Zato je treba na tej zakonski podlagi skleniti, da se predlog za obnovo postopka že v fazi predhodnega preizkusa zavrže.