Jedro

Vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače. Vlaganje rednih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča samo po sebi še ne predstavlja zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi morala pritožnica predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu.

Zaradi spornih dejstev o lastninski pravici na pripadajočem zemljišču kot predhodnem vprašanju se postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne prekinja. O spornem dejstvu mora nepravdno sodišče odločiti samo v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (točke I, II, III in V) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzpostavilo etažno lastnino na stavbi s številko 141, stoječi na nepremičnini s parc. št. 28/0 k. o. X (ID 0000), prej parcelna št. *17/2 iste k. o., na naslovu … (točka I. izreka). V točki III izreka je določilo kot splošna skupna dela stavbe parcelo št. 28/0 k. o. X in posamezni del z identifikacijsko številko 0000-141-9 v izmeri 78,3 m2 ter odločilo, da se pri njiju vzpostavi solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznega dela stavbe s solastninskimi deleži v višini, kot so opredeljeni v točki II izreka. V tej je določilo posamezne dele stavbe in solastninske deleže, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih stavbe. V točki IV izreka je določilo lastnika za vsak posamezni del. V točki V izreka je po pravnomočnosti sklepa odredilo vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka etažne lastnine. V točki VI izreka je ustavilo postopek za vpis bremen v zemljiško knjigo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Izpodbija odločitve pod točko I, II, III in V. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP(1) v zvezi s 37. členom ZNP.(2) Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Vztraja, da je izključni lastnik nepremičnine parcelna številka 28/0 k. o. X (zemljišča pod stavbo v skupni izmeri 319m2). Pojasnjuje, da je zemljišče kupil s kupoprodajno pogodbo z dne 26. 6. 1999 od prodajalcev A. A., B. B. ter C. C. V zemljiški knjigi je bila lastninska pravica ves čas vpisana izključno v njegovo korist, česar sodišče ni upoštevalo. Napačno je odločilo, da postne nepremičnina skupni del stavbe in da se vzpostavi solastninska pravica v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe s solastninskimi deleži. Solastninska pravica je vzpostavljena brez pravne podlage. Dokazna ocena kupoprodajne pogodbe je zmotna, razlogi sklepa so neutemeljeni. Sodišče bi moralo predhodno rešiti vprašanje lastninske pravice predlagateljev na parceli, ki je last nasprotnega udeleženca. Poudaril je, da ne bo dovolil vpisa lastninske pravice v korist predlagateljev, dokler mu ne bodo plačali odškodnine. Izrecno je predlagal, naj izvedenec oceni vrednost zemljišča pod stavbo. Sodišče se do tega ni opredelilo niti obrazložilo. S tem je bistveno kršilo določbe nepravdnega postopka. Dodaja, da se je s predlagatelji že izvensodno želel dogovoriti o plačilu odškodnine, a ni bilo uspeha. Odločno nasprotuje vknjižbi. Vpis ni možen oziroma je preuranjen, dokler ne bo plačana odškodnina. Pogojev za vzpostavitev etažne lastnine ni, čeprav priznava, da je parc. št. 28/0 pripadajoče zemljišče k stavbi. Stališče sodišča, da se bodo njegovi zahtevki reševali v pravdi, je napačno. Odločiti bi bilo treba tudi o stroških postopka in jih naložiti v breme predlagateljev, ker so jih povzročili po svoji krivdi. Pritožnik še opozarja, da sodišče o stroških nepravdnega postopka ni zavzelo nobenega stališča. 3. Predlagatelji so odgovorili na pritožbo po svojem pooblaščencu. Predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Zahtevajo povračilo pritožbenih stroškov po krivdnem načelu.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem postopku se odloča o vzpostavitvi etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe po določbah ZVEtL.(3) O vzpostavitvi etažne lastnine mora sodišče odločiti s sklepom. V skladu s 24. členom ZVEtL mora poleg odločitve, da se na nepremičnini vzpostavi etažna lastnina in določitve lastnikov za vsak posamezni del stavbe ter morebitnih bremen za njihove imetnike, sodišče v sklepu določiti tudi pripadajoče zemljišče in druge skupne dele stavbe, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. V obravnavanem primeru je sodišče na podlagi odločbe geodetskega organa o vpisu stavbe v kataster stavb v zvezi s popravljenim elaboratom z dne 2. 9. 2014 kot podlago za vpis stavbe v kataster stavb in z izvedencema geodetske ter gradbene stroke ugotovilo, da je celotna parcelna št. 28/0 k. o. X v izmeri 319 m2, pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi. Tudi za pritožnika navedeno dejstvo niti ni sporno. Vendar nasprotuje sprejeti odločitvi, da zato predstavlja skupni del k stavbi, za katerega je sodišče odločilo, da je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe. Eden od njih je tudi nasprotni udeleženec (za posamezni del z identifikacijsko št. 0000-141-8). Vztraja, da je zemljišče v njegovi izključni lasti, češ da je lastninsko pravico na zemljišču pridobil na podlagi pravnega posla, sklenjenega v letu 1999. 6. Odločitev sodišča je pravilno oprta na 17. in 7. člen ZVEtL. Pojasnjena je z jasnimi, preglednimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki omogočajo vsebinski preizkus. Zahtevki pritožnika po plačilu odškodnine za pripadajoče zemljišče so s pravilnimi pravnimi razlogi zavrnjeni v zadnjem odstavku na strani 6 sklepa. Kot je pravilno poudarilo že sodišče prve stopnje, gre za zahtevek, ki ni predmet dokazovanja in presoje v tem postopku. Zato tudi dokazovanje z izvedencem v tej smeri ni bilo potrebno. Dokazni predlog je dovolj jasno in pravilno zavrnjen, očitanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 14. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ni. Prav tako je neutemeljena pritožbena graja, da ni odločeno o stroških. Sodišče o njih ni odločalo, ker jih udeleženci (vključno z nasprotnim udeležencem) niso priglasili.

7. Zaradi spornih dejstev o lastninski pravici na pripadajočem zemljišču kot predhodnem vprašanju se postopek za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL ne prekinja. O spornem dejstvu mora nepravdno sodišče odločiti samo v skladu z domnevami iz tega zakona, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (17. člen ZVEtL). V obravnavanem primeru je za nasprotnega udeleženca sporna lastninska pravica na pripadajočem zemljišču, ne pa tudi dejstvo, da stavba stoji na parc. št. 28/0. V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL se za pripadajoče zemljišče k stavbi šteje zemljiška parcela, na kateri stavba stoji. Med udeleženci ni bilo spora, in to potrjuje tudi pritožba, da za pripadajoče zemljišče k obravnavani stavbi šteje celotna parcelna številka 28/0 k. o. X. Glede na tako dejansko ugotovitev je odločitev sodišča prve stopnje pravilno oprta na prvi odstavek 7. člena ZVEtL, ki določa, da je pripadajoče zemljišče k stavbi last vsakokratnega lastnika stavbe. Za stavbo v etažni lastnini, kot je obravnavana, pripadajoče zemljišče predstavlja skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe. Nasprotno pritožbeno naziranje je torej zmotno in ga je treba zavrniti.

8. Že sodišče prve stopnje je pritožniku pravilno pojasnilo, da bo svoje nestrinjanje s tako odločitvijo in vse svoje zahtevke v zvezi s parc. št. 28/0, ki je določena kot skupni del stavbe, lahko uveljavljal v drugih postopkih – pravdah. Sprejeta odločitev v tem postopku ne bo ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 25. člena ZVEtL). Pritožbeni ugovori o preuranjenem odločanju so neutemeljeni.

9. Kadar sodišče v postopku po ZVEtL izda odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine, se slednja v zemljiški knjigi izvede po uradni dolžnosti (drugi odstavek 24. člena ZVEtL). Zemljiškoknjižno dovolilo za vpis solastninske pravice na splošnih skupnih delih stavbe, podano s strani zemljiškoknjižnega lastnika zemljišča, ni potrebno. Vknjižbi na podlagi odločbe, izdane po 24. členu ZVEtL, se ne more upreti. Pritožbeno nasprotovanje sprejeti odločitvi pod točko V izreka sklepa je neutemeljeno.

10. Pritožbeni razlogi niso podani. Sodišče je pravilno in popolno ugotovilo pravnorelevantna dejstva in nanje pravilno uporabilo materialnopravne določbe ZVEtL. Pri odločanju ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in v izpodbijanih delih potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

11. O pritožbenih stroških je odločeno na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP. Vsak udeleženec postopka za vzpostavitev etažne lastnine trpi svoje stroške postopka, saj zakon ne določa drugače. V nepravdnem postopku ni odločilen uspeh udeležencev v postopku, pač pa njihov interes za ureditev njihovih pravnih razmerij Zato praviloma vsak dokončno sam trpi svoje stroške. Le v izjemnih primerih ZNP uveljavlja načelo krivde (peti in šesti odstavek 35. člena ZNP), ki velja tudi v pravdnem postopku (156. člen ZPP). Ta pod pojmom krivde zajema dejanja, katerih namen je zavlačevanje postopka. Vlaganje rednih pravnih sredstev zoper odločbe sodišča samo po sebi še ne predstavlja zakrivljenega ravnanja, zaradi katerega bi morala pritožnica predlagatelju povrniti stroške po krivdnem načelu. Posebnih okoliščin, ki bi terjale uporabo petega odstavka 35. člena ZNP pri odmeri pritožbenih stroškov, predlagatelji v odgovoru na pritožbo ne navajajo. Zato je pritožbeno sodišče o njih odločilo na podlagi prvega odstavka 35. člena ZNP.

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (2): Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986 s spremembami.

Op. št. (3): Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Ur. l. RS, št. 45/2008 s spremembami.