Jedro

Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima stranka pooblaščenca, sodišče postopek nadaljuje brez prekinitve, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek.

Vprašanje procesnega nasledstva še ne pomeni utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le pasivno legitimacijo dedičev zapustnika.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pozvalo dediča A. A. in B. B., da vstopita v pravdo po pokojnem drugotožencu C. C. in sklenilo, da se postopek nadaljuje z dnem vročitve tega poziva dediča. 2. Proti temu sklepu vlagata pritožbo A. A. in B. B. Res je v D .../2020 Okrajnega sodišča v Grosupljem zapuščinski postopek po pokojnem C. C., vendar zapuščinski postopek še ni bil zaključen. Prvi narok je razpisan 17. 11. 2020 in A. A. in B. B. do danes nista podala dedne izjave. Nista izjavila, ali dediščino sprejemata, saj ne vesta, kaj je predmet zapuščine. Zato se še ne ve, kdo bo dedič. Nepravilno je stališče sodišča, da po uradni dolžnosti ugotovi, kdo so dediči in postopek nadaljuje z njimi. Zmotno se sodišče sklicuje na I Cp 2934/2009. Predlagata, da sodišče vpogleda v zapuščinski spis. Osebe so v skupnosti dedičev, dokler ne izjavijo, ali dediščino sprejemajo. Zato bi sodišče moralo postaviti začasnega zastopnika oziroma skrbnika zapuščine. Predlagata povračilo stroškov.

3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ko je drugotoženec med pravdo umrl, je odvetnica, ki je zastopala drugotoženo (sedaj zastopa dediče), preklicala pooblastilo in v trenutku smrti je brez pooblaščenca. Zato je sodišče pravilno postopek prekinilo. Vendar je na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP ugotavljalo, kdo so dediči. Tako je v spisu sporočila že iz dednega spisa, da sta dediča A. A. in B. B (žena in sin zapustnika), primerjaj listovno št. 74 in 75. 6. Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima sodišče pooblaščenca, sodišče postopek nadaljuje brez prekinitve, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek (primerjaj I Cp 2934/2009).

7. Pritožnika ne trdita, da nista zakonita dediča oziroma, da bi bili še drugi dediči. Trdita le, da še nista podala dedne izjave in menita, da do takrat ne moreta biti procesna naslednika po zapustniku. To stališče ni pravilno, saj bosta do podaje dedne izjave pasivno legitimirana v tej pravdi. Nadaljevanje pa bo odvisno od njune dedne izjave. Vprašanje procesnega nasledstva še ne pomeni utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le pasivno legitimacijo dedičev zapustnika.

8. Ker je sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno odločilo in pri tem ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in tudi ne smiselno očitane relativne bistvene kršitve določb ZPP iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 208. členom ZPP, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).