Jedro

Ker je pogodba razdrta, ima tožeča stranka, ki je plačala kupnino, pravico zahtevati vrnitev plačane kupnine z obrestmi od dneva plačila.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožeči znesek 455.900,90 Sit z zamudnimi obrestmi in ji povrniti pravdne stroške. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki dne 5.6.1989 sklenili pogodbo, s katero se je tožena stranka zavezala tožeči stranki dobaviti in instalirati večuporabniški računalniški sistem MCB 386 multiuser 8. Dogovorjen dobavni rok je bil 30 dni. Tožena stranka je dobavila tožeči računalniško opremo s petmesečno zamudo. Pri poskusnem obratovanju sta stranki ugotovili, da dobavljena oprema ne ustreza tožeči stranki. Zato je tožena stranka dobavljeno opremo vzela nazaj in pristala, da bo tožeči stranki dobavila drugo ustrezno opremo. Tega ni storila vse doslej, čeprav ji je tožeča stranka dala naknadni rok. Tožeča stranka je zato pogodbo razdrla. Zato utemeljeno zahteva vrnitev kupnine z zamudnimi obrestmi od dneva plačila.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Potrdilo je prvostopne ugotovitve, posebno glede zamude tožene stranke.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodbi druge stopnje očita, da se ni spustilo v potek izpolnjevanja pogodbe. Proces instaliranja naprav je bil v času vložitve tožbe še v teku. Meni, da drugostopno sklicevanje na 17.čl. ZOR ne zadostuje in da ni obrazloženo, zakaj sodišče misli, da je tožena stranka v zamudi. Sklicuje se na pogodbeno določbo o ustanovitvi mešane komisije, ki bo ugotovila vzroke za to, da sistem ne deluje. V zvezi s tem tožena stranka trdi, da je bila aplikacijska programska oprema tožeče stranke neustrezna, česar pa sodišče ne upošteva.

Tožeča stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče zavrne revizijo kot neutemeljeno.

Javni tožilec Republike Slovenije se o reviziji ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Izpodbijani sodbi izhajata iz ugotovitve, da tožena stranka ni izpolnila pogodbe niti po poteku naknadnega roka, zaradi česar je pogodba razdrta po samem zakonu (491.čl. ZOR). Te ugotovitve tožena stranka ni uspela ovreči. Tožeča stranka je izpolnila svojo obveznost s tem, da je plačala kupnino. Ker je pogodba razdrta, ima pravico zahtevati vrnitev plačane kupnine (2. odst. 132.čl. ZOR) z obrestmi od dneva plačila (5. odst. 132.čl. ZOR). Vse to izhaja iz ugotovitev, da tožena stranka pogodbe ni izpolnila, da ji je tožeča dala naknadni rok, ki je potekel brez uspeha, da je glede na to pogodba razdrta po samem zakonu in da so zato nastali učinki razdrte pogodbe. Revizijske navedbe tega ne morejo spremeniti. Sklicevanje na mešano komisijo po pogodbi ni utemeljeno, ker sta se stranki sami sporazumeli o tem, da poskus izpolnitve pogodbe ni bil pravilen in je tožena stranka pristala na vrnitev dobavljene opreme ter sprejela obvezo, da pogodbo izpolni v skladu z zahtevami tožeče stranke. Potem ko je tožena stranka pristala na to, med strankama ni bilo več spora o pravilnosti prvotne dobave in posredovanje mešane komisije ni bilo potrebno. Nobene ugotovitve pa ni o tem, da bi tožena stranka kasneje pogodbo izpolnila v skladu z obveznostmi, sprejetimi s pogodbo in kasnejšimi dogovori.

Revizijsko sodišče odloča na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v sojenju na prvi in drugi stopnji. Zato ne more upoštevati revizijskih navedb, ki izpodbijajo ugotovitve o dejstvih ( 3. odst. 385.čl. ZPP). Na to pa merijo revizijske navedbe o tem, da izpolnjevanje pogodbe še traja, da tožena stranka ni v izpolnitveni zamudi in da tožeča stranka toženi ni omogočila izpolnitve pogodbe. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odst. 166. in 1. odst. 155.čl. ZPP. Odgovor na revizijo ni doprinesel k rešitvi zadeve, zato stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti tožeča stranka sama.